Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja
V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme. Se izplača postaviti rastlinjak ali ne? Je smiselno investirati v dražji cepljeni paradižnik? Si lahko privoščimo tudi trajne zelenjadnice? Kaj pa sadno drevje? Naj vam pomagamo odgovoriti na ta vprašanja.
Rastlinjak – da ali ne?
Naš odgovor je preprost: vsekakor da. Dandanes si lahko zamislimo tudi čisto majhne in nadvse simpatične rastlinjake, ki s svojim videzom ne samo ne uničijo idile našega zelenega raja, ampak ga celo dopolnjujejo. Predvsem pa je rastlinjak, če gojite zelenjavo, pravzaprav ključen pripomoček, s katerim si boste lahko zagotovili veliko boljši pridelek, kot če bi rastline rastle povsem brez zaščite. Nepogrešljiv je še posebno za gojenje rastlin, ki potrebujejo tople in stabilne pogoje, kot so paradižnik, paprika, kumarice in jajčevci. Poleg tega rastlinam zagotavlja zaščito pred boleznimi, točo in poškodbami zaradi vetra.
Rastlinjaki v urbanem okolju omogočajo obsežno gojenje rastlin na majhnih površinah. Omogoča nam tudi, da pogumneje eksperimentiramo z različnimi vrstami rastlin, ki jih sicer ne bi mogli gojiti, tako pa še razširimo svojo paleto pridelkov. Izredno pomembna prednost rastlinjakov je še, da omogočajo gojenje rastlin vse leto. Saj si verjetno tudi vi želite, da bi lahko sončno zrele paradižnike obirali tudi še konec oktobra in v začetku novembra? In prav to je čar mestnega vrtnarjenja z rastlinjakom.
MORDA VAS BO ZANIMALO TUDI:
- Aeroponski stolpi - vrtnarjenje brez zemlje
- 9 ključev do brezskrbnega popoldanskega vrtnarjenja
Investirati v cepljene sadike paradižnika?
Med ponudbo sadik paradižnikov boste najverjetneje naleteli tudi na cepljeni paradižnik, ki je v zadnjih letih postal pravi modni hit, in ugotovili boste, da so sadike malce dražje od navadnih. Pa se izplača investirati? Če želite maksimizirati svoj pridelek na omejenem prostoru, je odgovor vsekakor pritrdilen. Ta vrsta paradižnika se namreč ponaša s svoji košato rastjo, ponuja pa pravo obilje plodov in višji pridelek. Je odlična izbira tudi za balkon, saj lahko z enim samim paradižnikom pridelamo veliko plodov. Poleg tega je koreninski sistem cepljenega paradižnika malo bolj odporen proti hladnim tlom v spomladanskem času in proti suši poleti.
Če ga boste sadili v rastlinjak, lahko to naredite od sredine aprila naprej, če pa bi ga želeli saditi na prosto, si zapomnite, da bo treba počakati najmanj do druge polovice maja. Nikar naj vas ne premami, da bi ga sadili prej, pa četudi smo prej omenili, da je koreninski sistem odpornejši proti mrazu. Sadike te prednosti žal nimajo, saj korenine še niso dovolj razvite.
Treba pa si je zapomniti še eno pomembno pravilo: cepljene sadike vedno sadimo na enako globino, kot so bile pred presajanjem v lončku. Ne sadite jih globlje, saj boste sicer namesto cepljenega vzgojili navaden paradižnik. Cepljenje namreč omogoča paradižniku, da razvije močnejši koreninski sistem in tako bolje prenaša stresne razmere.
Vzgoja cepljenega paradižnika je preprosta, a potrebuje močno oporo, nekoliko več hranil in prostora. Ker je sadika cepljenega paradižnika precej draga, je priporočljivo, da vzgojimo dve glavni stebli, tako da bomo z eno sadiko pridelali še več plodov. Zalistnike pri cepljenem paradižniku redno odstranjujemo, saj lahko sadika drugače hitro zboli in propade. Žal cepljeni paradižnik ni odporen proti boleznim, in če ga ujame plesen, lahko ta uniči celoten pridelek. Na srečo je njegova odpornost proti stresnim razmeram in boleznim vseeno precej velika, saj močan koreninski sistem rastlini zagotavlja več hranil in ji s tem pomaga k dobri kondiciji.
Ima rabarbara dovolj prednosti, da ji lahko privoščimo svoj kotiček?
O prednostih rabarbare smo pisali že nekajkrat in verjetno ste, če je še nimate, že razmišljali, ali bi jo bilo smiselno posaditi tudi v svoj vrt. Predvsem pri urbanih vrtičkarjih mora biti odločitev še toliko bolj pretehtana, saj je rabarbara trajna zelenjadnica in potrebuje tudi nekaj svojega prostora. A če razmišljate o njej, to pomeni, da vas je že zapeljala in ji je vsekakor vredno ponuditi priložnost. Morda tudi zato, ker ne gre le za zdravo zelenjadnico, temveč lahko njene liste uporabimo tudi za izjemno učinkovito naravno škropivo proti ušem, gosenicam in drugim škodljivcem, ki grizejo in sesajo.
Rabarbarini listi namreč vsebujejo oksalno kislino in oksalate, ki kot aktivna spojina vstopijo v krvni obtok škodljivcev in jih tako zastrupijo. Ko s škropivom iz rabarbarinih listov poškropimo rastline, te dobijo samoobrambni sistem. Škodljivci se usedejo na zaščitni sloj, aktivna spojina pa vstopi vanje skozi njihove noge. Zaužijejo jo tudi, ko grizljajo in sesajo liste ter stebla. Po zastrupitvi škodljivci navadno poginejo.
Za pripravo škropiva naberemo največje liste rabarbare, saj je v njih največ oksalne kisline. Potrebujemo 0,2 kg listov brez pecljev, 1 liter vode in od 1 do 2 kapljici naravnega mila brez dišav. Liste kuhamo 10 minut v vreli vodi, čaj precedimo in ohladimo, dodamo še kapljici mila, nato pa zlijemo v škropilko ali pršilko. Škropimo po rastlinah, ki so jih že napadli škodljivci, še prej pa na listu testiramo, ali rastlina dobro prenaša oksalno kislino.
Kaj pa sadna drevesa?
Kadar je prostora malo, se vedno postavlja tudi vprašanje, ali je smiselno v vrt posaditi tudi kakšno sadno drevo. Sploh ker prevladuje mnenje, da je treba, da pridelamo želen pridelek, sadna drevesa redno ščititi pred boleznimi in škodljivci. V majhnem vrtu nam je ideja o uporabi škropiv še toliko manj ljuba, saj se ta prenašajo v okolico, in tudi če izberemo ekološke rešitve, te po svoje vseeno škodujejo okolju.
Čisto brez zaščite verjetno ne bo šlo, a veliko lahko storimo, če se pri izboru sort osredotočimo na tiste, ki se odlikujejo po odpornosti proti najpogostejšim boleznim in škodljivcem izbrane sorte. Velika nadloga pri jablanah je škrlup, in da s tem ne bi imeli preglavic, lahko izberemo proti škrlupu naravno odporno sorto 'Rosette'. Ker je cepljena na podlago MM106, doseže višino le nekje do največ 4 metre, zato je za majhne vrtove res dobra izbira. Rodi v sredini avgusta, sladko-kisel okus njenih plodov pa spominja na maline in jagode. Ker naredi velik nastavek plodov, jo je v juniju treba ročno redčiti.
Če ste ljubitelji sliv, pa vam priporočamo, da izberete sorto, ki je odporna proti virusu šarka. Ena od takih sort slive je 'Topend Plus', ki je v času cvetenja tudi manj dovzetna za monilijo, odlikuje pa jo še nizka občutljivost za češpljevo rjo. Je zelo pozna sorta in se dolgo obira, njeni veliki plodovi pa so še posebej primerni za svežo uporabo. Za manjše vrste je najprimernejša podlaga zanjo wavit, ki omogoča šibkejšo rast drevesa, zmanjšuje prostornino krošnje, višino, premer in obseg, hkrati pa omogoča nekoliko hitrejši pridelek.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
