Vanes Husić

Zastirka

Vanes Husić

Mnogi uporabljamo na vrtu zastirko. Tako zmanjšamo količino plevela, ohranjamo zemljo bolj toplo in tudi rastline čiste. V jesenskem in zimskem času uporabljamo rjavo – suho zastirko iz slame, miskanta ali kakšne druge trave. Tako zadržimo vlago in toploto v tleh daljši čas in rastline ohranjamo tople.

Spomladi imamo še vedno isto zastirko na vrtu. Ampak zdaj ta zastirka deluje kot odeja in ohranja zemljo hladno. Ker se že prijetno segreva, jo preprosto odstranimo in pustimo zemlji, da se segreje. Ker sejemo in sadimo le v dobro ogreto zemljo. Za večino vrtnin je minimalna temperatura 10 °C. Zastirke nam ni treba zavreči, temveč jo dodamo na kompost ali pa pustimo in počakamo, da jo vrnemo na vrt. Ker bo to že topel pomladni čas, jo bomo kombinirali z zeleno zastirko.

Rahljanje zemlje

Zemljo obdelujemo le, ko je suha in topla. Drugače bomo naredili škodo, saj uničimo strukturo tal ter mikroorganizme, ki živijo v njej. Spomladi je priporočljivo le rahljanje zemlje z vilami. Zapičimo jih v zemljo ter zasukamo ali uporabljamo prav temu namenjene rahljalnike. Sicer poškodujemo nastalo strukturo tal z mešanjem posameznih plasti. Lopatanje (»štihanje«) je bolj primerno za jesensko obdelavo tal.

Frezanje je obdelava vrhnje plasti zemlje s posebnim strojem – frezo. Stroj zmeša vrhnjo plast zemlje. Vrtno zemljo pripravljamo okoli dva tedna pred sejanjem ali sajenjem, lahko tudi le nekaj dni prej. Več raje ne, ker se lahko zaradi vremenskih dejavnikov struktura zemlje spremeni in je bilo naše rahljanje zaman.

Peščena, lahka tla pa preprosto le razrahljamo z vilami. Tu bodo dobro uspevale vrtnine, predvsem gomoljnice in korenovke. Ker takšna zemlja slabo zadržuje vodo, je toliko bolj pomembno gnojenje z naravnimi, organskimi gnojili, ki so rastlinam dlje časa na voljo.

Težka, glinena tla vsebujejo veliko glinenih delcev, zato se voda dobro zadržuje. Zaradi zbite in trde strukture rastline težje razvijejo koreninski sistem. Največ težav z rastjo imajo korenovke in gomoljnice. Opazimo, da so plodovi (gomolj, koren) manjši, slabo razviti ali nenavadnih oblik. Tako v takšno zemljo ne spadajo korenje, rdeča pesa, krompir, repa in druge korenovke. Dobro pa bodo rasle kapusnice in plodovke. Sprememba iz težke zemlje v bolj rahlo se ne zgodi čez noč. Potrebnih je več sezon in kar nekaj dela, preden zemljo spravimo v želeno rahlost. Začnemo spomladi z dodajanjem kamninske moke. Sredstvo vsebuje minerala bentonit in zeolit. Struktura mineralov je zelo pomembna, saj sta zelo porozna, kar v praksi pomeni, da dobro vežeta nase organsko snov ter vodo in hranila. Zeolit dobro veže nase naravni dušik, ki je tako rastlinam na voljo daljši čas.

Rahljanje zemlje je najbolj enostavno z dodajanjem kupljene zemlje, ki jo zmešamo v našo vrtno zemljo. Zmešamo jo z zgornjo plastjo, kjer je koreninski sistem vrtnin. Največji učinek, ki bo seveda viden po nekaj sezonah, pa je vse omenjeno kombinirano z uporabo zastirke in domačega komposta.

Gnojimo ekološko

Vanes Husić

Brez humusa rodovitnih in živih tal ni. Humus je organska molekula, ki obstaja samo v tleh. Organski del humusa nastane z oksidacijo organske snovi, pri kateri sodelujejo mikroorganizmi in številni drugi prebivalci tal, ki presnavljajo organsko snov. Gre za reciklažo organske snovi, zato nastaja povsod, kjer je organska snov.

Da vzdržujemo humus, moramo vnašati organsko snov v tla. Zato puščamo koreninski sistem v tleh, vdelamo rastlinske ostanke v tla, uporabljamo zastirko in gnojimo z ekološkim organskim gnojilom. Za enostavno uporabo se organska gnojila stisne v obliko pelet, ki omogoča pravilno doziranje gnojila na površino vrta. Organska gnojila, zmešana z zemljo, se topijo v vodi, vežejo na talne delce in so na voljo rastlinam glede na njihove potrebe v rastni sezoni. Vezava organskega gnojila na talne delce ima vlogo tudi pri varovanju okolja, saj se ta ne izpira v podtalnico.

Kolobar

V ekološkem vrtnarjenju je kolobar osnova vsega, saj z njim na povsem naraven način zmanjšamo pojav bolezni in škodljivcev, obenem pa vrtnine veliko bolje uspevajo. Osnova štiriletnega kolobarja je delitev vrta na štiri dele ali poljine, znotraj katerih bomo sejali in sadili različne zelenjadnice. To nam omogoči celoletno pridelavo različnih vrst zelenjave in možnost spravila več kot enega pridelka z iste gredice v vsej sezoni pridelave. Kolobar je zelo zahteven, in da si olajšamo delo, lahko uporabimo povsem brezplačno aplikacijo naredivrt.si.

Vanes Husić

Na prvo poljino sadimo za hranila najzahtevnejše zelenjadnice, kot so plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec, bučke, kumare), kapusnice (belo zelje, glavnati ohrovt) in od gomoljnic zgodnji krompir.

Na drugi poljini pridelujemo kapusnice (zelje, cvetačo in brokoli, redkvico, kolerabico, glavnati ohrovt, brstični in kodrolistni ohrovt) in solatnice (glavnato solato in berivko).

Na tretjo poljino spadajo čebulnice, kot sta česen in čebula, ki ne marata gnojenja s svežim hlevskim gnojem. Od čebulnic sadimo na to poljino še poletne sorte pora, po njegovem spravilu lahko sejemo radič solatnik ali pozno poleti motovilec. Med vrste čebule izmenično sejemo korenček.

Na četrti poljini pridelujemo gomoljnice (rdeča pesa) in stročnice (grah in nizek fižol), česen in poznopoletne posevke črne redkve, repe in rumene kolerabe ter jesenske solatnice (endivija, radič). Nizek fižol sejemo v vrste, pomešamo ga s šetrajem ter po zaključku in spravilu strokov posadimo kitajsko zelje. Od stročnic pridelujemo še bob, ki ga sadimo po robovih te poljine, in tako pridelamo sveže ali suho zrnje te zanimive stročnice.