Rože in vrt
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 6 min.

Kako biodinamiki vstopamo v novo vrtnarsko sezono?


Meta Vrhunc
24. 3. 2025, 10.58
Posodobljeno
11:15
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Pomlad je tu in zdi se, kot da je pol težav teh časov odpihnil veter. Trava je spet ozelenela, lapuh, trobentice, jetrnik oznanjajo, da je tu spet nov začetek. In s tem nova vrtnarska sezona. Biodinamiki smo se nanjo pripravljali že jeseni, a nas še vedno čaka kar veliko zanimivega dela …

Biodinamika8-apr23.jpg
shutterstock
Biodinamiki zagotovo vsaj malo pomagamo zdraviti Zemljo in ta našega truda nikoli ne spregleda. Bogato smo poplačani z osebnim zadovoljstvom in tudi obilnim in zdravim pridelkom.

Za biodinamike se je seveda nova sezona začela že jeseni z zadnjimi škropljenji sadnega drevja s kremenovim preparatom po obiranju. Za dozorevanje lesa in listja, za dobro oblikovanje brstov za naslednjo sezono. In potem, po začetku novembra, s škropljenjem vrtov, njiv, travnikov s preparatom gnoj iz roga, ki vsemu tako dobro de.

Kmalu zatem smo pregledali semena. Seme za paradižnik in papriko, kumare, fižol, buče in bučke, tudi solatno seme ste gotovo tudi vi pridelali sami. To je tako preprosto. S pridelovanjem semen korenja, rdeče pese, cvetače in brokolija je pri meni težje. Četudi je bilo poletje lani za mojo dolino idealno, je vlage preveč in sonca ni veliko. Semena, ki jih nimam, pa jih potrebujem, naročim v decembru. Pazim, da so kakovosti demeter ali vsaj preverjeno ekološka. V semenu je zapisana zgodovina rastline. Če so jo v preteklosti ustrezno negovali, če je tipično oblikovana, me bo razveselila s krepkejšim zdravjem in svojo lepoto.

Biodinamika6-apr23.jpg
Meta Vrhunc
Preizkus, kako vplivajo nebesna telesa na rastline: drevesa iz enakega semena mirabele, ki je posejano ob različnih konstelacijah, rodi enkrat rumene, drugič temno modre pa rdeče mirabele.



Zasaditveni načrt in setve za sadike

Ko so semena pripravljena, še enkrat vzamem v roke svinčnik in papir. Po zapiskih iz prejšnjih let določim prostor za listnate rastline, plodovke, korenovke in cvetnice. Za listnate potrebujem največ prostora in zapiski mi pomagajo, da tudi z njimi lahko kolobarim. Cvetnice najdejo prostor na robu vrta, pogosto, kar je malo mimo pravila o kolobarjenju, pa tudi med kulturami za odganjanje škodljivcev.

S posevki v lončke, ki jih postavljamo na okenske police ali v ogrevan rastlinjak, začnem februarja. Tisti, ki domujejo v toplejšem okolju kot jaz, gotovo že prej. Seveda se pri posevkih držim napotkov Setvenega koledarja Marije Thun in sejem na za rastlino tipičen dan. Obrestuje se. Pred posevkom pripravim preparat gnoj iz roga in z njim škropim presejano zemljo za sadike. Škropljenje s preparatom gnoj iz roga pred posevkom ali ob posevku je izredno pomembno, saj preparat spodbudi rastlino k oblikovanju res obilnih in globokih korenin. Tako se rastlina bolje oskrbuje iz zemlje, bolj je varna pred sušo in se krepkeje poveže z energijami zemlje.

Priljubljeni za posevke so pri meni dnevi, ko se impulz čez dan spremeni, kot je bilo to na primer 21. ali 24. februarja 2023, v marcu na primer 15. ali 17. marca 2023. Takrat lahko zemljo za posevek in preparat gnoj iz roga pripravljam enkrat, kulturo pa sejem v razmiku kakšne ure ob pravem impulzu zanjo. Taki dnevi, ki mi delo olajšajo, se najdejo. Tudi pri presajanju sadik jih iščem.

Presajanje sadik

Ko so sadike iz posevka v lončkih dovolj velike, jih posamezno presadim v manjše lončke, kjer se lepo razvijejo do presajanja na prosto. Pri tem presajanju pazim na za rastlino tipičen dan v času za presajanje, da se rastlina z rastiščem bolje poveže in hitreje nadaljuje rast. Če le gre, tudi takrat pripravim in škropim zemljo s preparatom 500.

Biodinamika3-apr23.jpg
shutterstock
Mlade sadike v posamične lončke presajam na za izbrano rastlino ugoden čas za presajanje (po Setvenem koledarju Marije Thun, seveda)

Vrt sem jeseni potresla s kompostom. Tako se oblikuje več trajnega humusa v tleh, kot če ga potrosim spomladi. Glede na obilje uporabljene zastirke, ki se je ob uporabi preparata iz kravjaka Marije Thun popolnoma razgradila, je zemlja rahla in lopatanje ni potrebno. Za rahljanje uporabljam lastovičji rep ali latvijski okopalnik, ki mi ga je izdelal Jože Širaj z Rakeka. To je odlično orodje tako za rahljanje zemlje kot za oblikovanje grebenov zatem.

Sajenje na grebene

Pri vremenu, kot ga imamo zadnje čase, pri ilovnati zemlji, kot jo imam, in kroničnem pomanjkanju komposta sem se odločila za posevke ali zasaditev na grebenih. Pripravim gnoj iz roga, zemljo poškropim in naredim približno 30 cm visoke grebene v razmiku 70 cm, tam, kjer imam krompir, tudi 80 cm. Metoda je tradicionalni španski način obdelovanja s tako imenovanim rimskim plugom in se je zelo izkazala v času obilnega deževja pa tudi v suši. Posevke na grebenih sem v praksi občudovala pri Walterju Sormsu na kmetiji Rengohof v Überlingenu. Korenje na tisti njivi je bilo res približek trgovinskemu in najbolje plačanemu idealu 2 cm debeline in 20 cm dolžine.

Ko je vrt zasejan in zasajen, ima človek občutek, da je prostor slabo izkoriščen, ko se rastline razvijejo, pa je vrt čisto prekrit. Poševnine grebenov so odlične za rahljanje in obnavljanje impulza setve, med grebeni pa je prostor za zastirko, ki jo večkrat obnavljam.

Biodinamika5-apr23.jpg
shutterstock
Sajenje posevkov na 30 cm visok greben mi olajša težave ob suši in obilnem deževju, ponuja pa tudi dobro rešitev za mesta, kjer je zemlja ilovnata.

Kaj nam govorijo dogodki v svetu?

Toliko o mojem pomladanskem vrtnarjenju z zornega kota vsakoletne rutine. Letos pa ima to delo zame zelo drugačen pomen. Dobri dve leti se mučim z vprašanjem, kaj stiske, v katere nas je postavila korona, kaj grožnje z novonarejenimi boleznimi, z vojno v Ukrajini … pravzaprav hočejo.

Antropozofija nas uči, da so stiske, bolezni in nesreče učitelji. Razlogi za razmislek in spremembe. Le kaj nas hoče naučiti ta čas?

Res je, da se je človek naravi zadnja desetletja zelo odtujil, večji del živi v mestih in za življenje nujno potrebnih osnovnih opravil v naravi, ki nam daje vse za življenje, ne pozna več. Če zasluži, je vse že tu. Toplo stanovanje, hrana v trgovini, za zdravje je tu zdravnik, za otroke šola. Odgovornost smo oddali v anonimne roke in tega, kaj se tam dogaja, že dolgo ne spremljamo več prav. Da se je tudi na področju pridelovanja hrane in zdravja ljudi razrasel pohlep po obvladovanju ljudi in držav, po maksimiranju dobičkov, pri pretkanem zavajanju vseh odgovornih nismo opazili.

Biodinamika4-apr23.jpg
shutterstock
Zaradi uporabe preparata kravjak Marije Thun je zemlja rahla in lopatanje ni potrebno.

Kaj torej hočejo od nas stiske, v katerih tičimo? Zdi se, da je umestno tudi vprašanje, ali se na znanost in stroko, na politiko smemo zanesti. Zdi se, da bo treba vse, kar smo oddali »specialistom«, ozavestiti in temeljito pretehtati. Sprejeti ali tudi ne, pogosteje ne kot da. Da bi to zmogli, se moramo vrniti k temeljem. Razumeti in ozavestiti. In se nedvomno prebiti do odločitve, da odgovornost za zdravje, hrano, vzgojo otrok spet razumemo kot svojo odgovornost. Vrniti se k zemlji, s hvaležnostjo si umazati roke, ozavestiti, da brez nje, ki zaradi naših tako učinkovitih strupov umira, da brez hrane, ki ni obremenjena s strupi, zdravega človeka, polnega življenja, ne more biti.

In ne le za hrano, na vseh področjih življenja moramo odgovornost, kolikor le zmoremo, spet prevzeti sami.

Zdi se, da se je z zdravjem zemlje, našo vodo, zdravjem rastlin zgodilo nekaj podobnega kot z zdravjem človeka. Tudi tu se je med tradicijo in kulturo, ki jo je razvijalo človeštvo tisočletja, vrinil pohlep po maksimiranju dobičkov, z lažmi in prevarami je zavedel stroko, politiko in kmeta, jih spravil v svojo odvisnost, jih prepričal o nujnosti metode, ki ji pravimo konvencionalna. Steiner je pred njo svojčas svaril z besedami: »… če boste delali tako, boste vse živo privedli v degeneracijo in vse živo bo odmrlo.«

In glej: zemlja je do danes pri nas izgubila približno 25 % svoje plodnosti, vode so zastrupljene, od bogastva kulturnih rastlin nam je ostalo le še borih 15 %, izgubili smo 75 % insektov in ptic, sterilnost pri človeku se povečuje prav tako kot izgublja plodnost zemlja … Pri teh dejstvih nam mora zmanjkati zaupanja v metodo, ki bi jo morali imenovati metoda samouničenja.

Biodinamika7-apr23.jpg
shutterstock
Ko se konvencionalni kmeti zaskrbljeno sprašujejo, kakšne bodo posledice klimatskih razmer, ali se ob tem tudi zavedajo, da so si to uničenje priklicali sami?

Na podlagi mojih 30 let biodinamičnega kmetovanja vem, da je mogoče z biodinamiko vse tudi brez umetnih gnojil in strupov. Rastline so žive na drugačen način, toda žive so, kot so žive živali in človek in mikroorganizmi v zemlji. Strupi za uničenje plevela in škodljivcev ne uničijo le življenja teh, temveč uničujejo tudi mikroorganizme, poškodujejo in osiromašijo rastlino, z ostanki, ki jih vsrkajo rastline, uničujejo življenje živali in človeka. Ker je čas njihove razgradnje dolg, pa krožijo, spet in spet pridejo v zemljo in okolje …

Se oglaša vest samo meni?

Ko hodim po tej dobri njivi in škropim preparat gnoj iz roga, me spremljajo besede Susanne Kuefer Herr, predstavnice Demeter Švica. Da se, ko škropimo gnoj iz roga, prižigajo na Zemlji ogenjčki upanja. Zemlji z veliko začetnico, torej tudi za vsa njena bitja. Tudi človeka.

Tako bom, dokler bom zmogla, v odgovor na lekcijo teh let odgovarjala s prižiganjem ogenjčkov upanja po Zemlji, se v srcu zahvaljevala elementarnim bitjem, da so sploh še tu in niso človeku že davno obrnila hrbet, se opravičevala in zahvaljevala zemlji, ki nam kljub vsemu še vedno daje, kar nam je potrebno, jo poskušala zdraviti. S preparati, hvaležnostjo in ljubeznijo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.