shutterstock

Ukrepi za zmanjševanje pritiskov na naravo postajajo v tem času še zlasti pomembni. Prišli smo do kritične točke, ko nam preprosto ne sme biti več vseeno in je nujno, da vsak izmed nas svoje odločitve dobro pretehta in naredi vse, da bi pomagal pri trajnostnem ohranjanju narave. Pri tem je pomembno, da sledimo trem načelom: zmanjševanje porabe, ponovna uporaba in recikliranje.

Od svoje hčerke sem se naučila, da v angleščini temu pravijo kar trije R-ji, in sicer »reduce, reuse, recycle«. To se je naučila iz šolskega učbenika za angleški jezik. Vesela sem, ker se šolski sistem te problematike zaveda in otroke na vseh področjih spodbuja k pozitivnemu odnosu do ohranjanja narave. To mi daje veliko upanja za našo prihodnost, vseeno pa vem, da ni časa, da bi čakali na naše otroke, ampak je treba konkretne spremembe vedenja začeti uveljavljati že zdaj. Tudi odrasli dobro vemo, kaj pomenijo trije R-ji. Poglejmo si nekaj primerov, kako jih lahko upoštevamo pri vrtnarjenju in hkrati še nekaj prihranimo.

Zmanjševanje porabe (»reduce«)

shutterstock

Na trgu se vsako leto pojavijo novi in novi vrtnarski pripomočki, za katere se nam zdi, da jih preprosto moramo imeti. Ne samo da so super praktični, navadno so tudi lepo videti in nas prav zapeljivo vabijo, da jih kupimo. Zdi se nam, da bo z njihovo pomočjo vrt še lepši, naše vrtnarjenje še bolj preprosto, naš pridelek pa še večji in bolj zdrav. Prefinjene marketinške informacije perejo naše možgane in nas držijo v svojih krempljih. Našo strast dobro poznajo in točno vedo, kje so naše šibke točke, na katere je treba pritisniti … Tako je čisto zares težko ostati povsem hladnokrven, s tesno zaprto denarnico in 20 ali več let starimi pripomočki.

Da ne bo pomote – razvoj je dober in tudi nove rešitve so vedno dobrodošle, še zlasti če nam olajšajo delo in nam omogočajo, da smo bolj produktivni ter da bolj optimalno izkoriščamo naravne vire. Težava pa je, da je ogromno izdelkov tudi le na videz zares koristnih in s pravo dodano vrednostjo. Bolj kot njihova učinkovitost nas prepričajo njihov privlačni videz in premišljeno izbrana marketinška sporočila, ki nam prodajajo sanjsko iluzijo. Prav zaradi teh »nebodigatreba izdelkov«, ki se jih naveličamo po nekajkratni uporabi, naši odpadki nevzdržno rastejo in močno obremenjujemo okolje.

shutterstock

Tone in tone odpadkov dandanes leži v naši naravi in je ogromno breme. Ne samo divja odlagališča, tudi organizirani centri za zbiranje odpadkov pokajo po šivih. Mnogo odpadkov ni mogoče predelati in tako se prej ali slej znajdejo v naravi, če ne pri nas, pa morda v oceanih na drugem koncu sveta. Čeprav se zdi daleč, pa nas to ne ogroža nič manj. Zaradi odpadkov umirajo številne živali, ekosistemi propadajo in vse skupaj ruši naravno ravnovesje povsod po svetu.

Posebno obremenilna za okolje je plastika. Vsi vemo, da je njena doba razkrajanja izjemno dolga, vse več izdelkov pa je narejenih prav iz tega materiala. Če že ni plastičen izdelek, pa je plastična embalaža, v kateri izdelek pride v naše roke. Takoj ko jo odpremo, jo že zavržemo in na odpadu se pojavi nov kup skoraj nerabljenih plastičnih odpadkov. Vse to ob vse večji porabi dobesedno duši naš planet in naša odgovornost je, da nepotrebno porabo začnemo zavestno čim prej zmanjševati. Morda bo to za malenkost zamajalo naše trenutno udobje, a je to povsem upravičena žrtev, da bi lahko ohranili planet tudi za generacije, ki prihajajo za nami.

shutterstock

In kako lahko to naredimo? Prvič, pri vsaki stvari, za katero nam marketinški strokovnjaki prigovarjajo, da jo nujno potrebujemo, dobro premislimo, ali je to res prava resnica. Ali predmet, za katerega smo se ogreli, res prinaša neko konkretno dodano vrednost v naše vrtnarjenje ali pa v resnici čisto lahko shajamo brez njega? Ne kupujmo kar vsega povprek samo zato, ker imajo to tudi drugi, ali zato, ker nas je prepričala dobro plačana igralka na televizijskem zaslonu. Še posebej se poskušajmo izogibati izdelkom, ki imajo zelo kratek rok uporabe in bodo zelo hitro pristali v smeteh.

»Varčevanje« imejmo v mislih tudi, ko se odločamo glede rastlin. Namesto da vsako leto kupujemo nove in nove enoletnice, preverimo, ali morda naših zelenih prstov ne bi zadovoljile raje kakšne podobne, bolj trajne lepotice. Ni namreč tolikšen problem v tem, da bomo sezonske rastline zavrgli, večja težava je, da so ob nakupu v veliki plastični embalaži, ki jo takoj, ko rastline posadimo, zavržemo. Vsako leto se tako ustvarijo veliki kupi plastike po čisto nepotrebnem. Navadno cvetoče enoletnice zahtevajo tudi pogosto dognojevanje, to pa pomeni še dodatno plastično embalažo, v kateri so shranjena gnojila in druga sredstva za zaščito rastlin.

Tudi sicer pri odločanju o nakupu sredstev za prehrano in varstvo rastlin svojo pozornost usmerimo na izdelke, ki so v biorazgradljivi embalaži ali pa naj bo ta vsaj primerna za reciklažo. Naj to postane naše merilo. Ne samo da bomo tako pomembno pomagali naravi, saj bomo s svojo nakupno odločitvijo posredno v prehod na ekološko embalažo prisilili tudi druge ponudnike, močno si bomo olajšali izbiro. Če se v poplavi ponudbe osredotočimo samo na tiste, ki zadovoljujejo omenjeno merilo, imamo že veliko manjše število kandidatov in končna izbira je takoj lažja …

K zmanjševanju odpadkov ljubitelji vrtnarjenja v resnici veliko pripomoremo že s tem, da vzgajamo svoje zelenjadnice. In to je super. Bodimo pa pri vzgoji rastlin res čim bolj varčni. Zalivajmo le takrat, ko je to zares potrebno, izbirajmo rastline, ki lažje prenašajo sušo, vzgajajmo svoje sadike, razmnožujmo rastline in si jih izmenjujmo med seboj, izdelujmo svoj kompost … Morda se zdi majhna kapljica v morje, a ko se vse te kapljice zberejo, nastane pomemben val, ki vodi v pozitivno spremembo.

Ponovna uporaba (»reuse«)

shutterstock

V želji, da bi stvari čim bolj poenostavili (ob tem pa seveda predvsem, da bi ponudniki čim več zaslužili), se je človek v zadnjih desetletjih škodljivo privadil uporabljati stvari za enkratno uporabo. Še dobro se spomnim, da je imela vrečka za smeti, ko sem bila majhna, pomembno vrednost. Smeti smo iz nje odvrgli v zabojnik, nato pa jo brez razmišljanja še enkrat uporabili. Danes na to nihče več niti ne pomisli. Zakaj bi uporabljal nekaj še in še, če pa lahko za le nekaj centov (ali evrov) vzameš povsem čist in »zlikan« nadomestek? Mar ni to tisočkrat bolj preprosto? Načeloma precej logično razmišljanje v sodobnem svetu in ob, roko na srce, precej razvajenem življenjskem slogu, ki pa ima katastrofalne posledice za naravo.

In seveda ne gre le za vrečke za smeti. Na vseh področjih smo začeli delovati zelo podobno, in to pomeni nove in nove odpadke, za nameček pa so seveda v večini taki izdelki seveda iz plastike. To je pravi paradoks. Le zakaj bi tako brezglavo in tako na hitro zavrgli izdelke, ki so narejeni iz dolgo obstojnega materiala, ki se kar sam od sebe ponuja za ponovno uporabo? Ste se že kdaj vprašali, kakšna neumnost je to, le zaradi našega hipnega komforta?

Tudi pri vrtnarjenju moramo začeti zavestno spreminjati to našo do narave škodljivo navado. Naučiti se moramo razmišljanja, pri katerem postane smetnjak res čisto zadnja izbira, ko so vse druge možnosti že povsem izčrpane. Organski odpadki naj po pravilu pristanejo na kompostu, kjer bodo kmalu postali odlična hrana za naše rastline. Kakšno neprecenljivo vrednost ima kakovosten kompost, poudarjamo znova in znova in prepričana sem, da se vam je to že kar odtisnilo v uho in srce. Naj znanje in namera zdaj res delujeta tudi v praksi.

Sicer pa imamo ljubiteljski vrtnarji največ izzivov spet s plastično embalažo. Toliko je najrazličnejših plastičnih vreč, pa sadilnih lončkov, plastičnih semenskih vrečk … Nikar vsega takoj ne zavrzite, vedno poskušajte najti poti, da jih ponovno uporabite. Plastični lončki vam bodo prišli še kako prav pri potaknjencih, v njih pa nove sadike lahko podarite tudi kot nadvse izvirno darilo. Veliko odsluženih materialov lahko uporabite tudi za drenažo, pa za podstavitve in zapolnitev lonce večjega volumna, da ni treba porabiti toliko zemlje. Tudi vreče je mogoče uporabiti na tisoč in en način – od tega, da v njih shranite odpadlo listje, do tega, da jih uporabite za zaščito pred nizkimi temperaturami, vetrom … Velike vreče res vedno pridejo prav, zato naj nikar takoj po prvi uporabi ne končajo v košu za smeti.

shutterstock

Da bi se čim bolj privadili miselnosti ponovne uporabe, lahko »vadimo« tudi na drugih področjih. Tako na primer vej, ki bodo v naslednjih dneh pristale po zimski rezi pod krošnjami sadnih dreves, nikar ne zavrzite. Zložite jih lahko na kup na mirnem in malce odmaknjenem delu vrta, tam pa bodo ponudile prijetno bivališče ježu ali kateri drugi koristni živali. Lahko jih uporabite tudi za oporo na zelenjavnem vrtu ali iz njih »spletete« ograjo za katero od okrasnih gredic. Podobno tudi pri košnji trave odkosa ne zavrzite, ampak travo uporabite za zastirko in dopolnjevanje komposta. Razmišljanje o ponovni uporabi naj postane vaša utečena navada in tako boste veliko manj obremenjevali okolje.

Reciklaža (»recycle«)

shutterstock

Končni rezultat recikliranja je precej podoben drugi točki, le da v tem primeru navadno osnovni predmet predelamo tako, da ga na novo »oživimo« in tako začne služiti za nov namen. V vrtu lahko koristno recikliramo celo kopico najrazličnejših predmetov. Tako lahko na primer za kaljenje semen uporabimo stare škatle za pakiranje kokošjih jajc, stare avtomobilske gume lahko postanejo lep okrasni lonec, stara lestev postane stojalo za rože, velike posode pralnega praška se spremenijo v zalivalke … Rešitev je res veliko, le malce domišljije moramo uporabiti in z dobrim namenom lahko ogromno odsluženih predmetov postane odličen praktični vrtnarski pripomoček ali zanimiv del vrtnega dekorja.

Ko govorimo o reciklaži, naj še enkrat poudarim pomembnost tega, da izbiramo embalažo, na kateri je označeno, da jo je mogoče reciklirati. V tem primeru jo odložimo v smetnjak za embalažo, predelovalci pa bodo namesto nas poskrbeli, da se bo odvržen material predelal v nov izdelek, ki bo nato ponovno uporabljen in ne bo postal le še en kos obremenjujočih odpadkov.

shutterstock

Kako še lahko pomagamo naravi?

Vsekakor je še veliko drugih možnosti, s katerimi lahko pripomoremo k ohranjanju narave. Že za naše dobro je pomembno, da poskušamo na vrtu skrbeti za ekološko okolje, ki bo spodbujalo biodiverziteto. Vrtnarjenje brez kemičnih sredstev, brez uporabe mineralnih gnojil in brez izdatnega zalivanja bi morala postati prepoznavna značilnost slovenskih ljubiteljskih vrtnarjev. V naši reviji vas že vrsto let spodbujamo k ekološkim pristopom vrtnarjenja, zato verjamemo, da smo na dobri poti.

Pomembno je tudi, da izbiramo čim več lokalnih rastlin, ki so tudi že vzrejene v zunanjem okolju. Take rastline so namreč na razmere našega vrta najbolj odporne, tako pa ne potrebujejo veliko dodatkov in našega vmešavanja, da uspešno pokažejo vse svoje potenciale. Piko na i bomo postavili tudi, če izbiramo rastline, ki so bolj odporne proti suši in tako ne potrebujejo izdatnega zalivanja. Tako bomo prihranili pri pitni vodi, ki tudi postaja vse bolj omejen naravni vir. Do zalog pitne vode se do narave prijazno vedemo tudi tako, imamo urejen zbiralni sistem deževnice in skoraj vso vodo za zalivanje rastlin uporabimo iz teh virov.

shutterstock

Nekaj bolj vzdržljivih rastlin, ki ne zahtevajo veliko zalivanja in dodatne nege:

• hoste,

• potonike,

• jesenske astre,

• kresnice,

• ameriški slamnik,

• mačja meta,

• vajgela,

• brin,

• ostra homulica.

Ste vedeli, da se med vse bolj redke naravne vire prišteva tudi šota? Poleg tega z nabiranjem šote iz šotnih barij intenzivno posegamo v bogat življenjski prostor številnih živali in tako rušimo naravno ravnotežje. To počnemo vsakič, ko kupimo substrat, ki temelji na v naravi pridobljeni šoti … Bolj prijazni do narave bomo, če bomo uporabljali svoj kompost, pri kupljenih substratih pa lahko izbiramo med tistimi, ki namesto šote v zemljo primešajo kokosova vlakna, peske, kompostirano lubje in druge reciklirane surovine.

shutterstock

O tem, kako pomembne so za naše preživetje čebele, čivkajo že ptički na veji. Veliko spremembo pri tem ustvarjajo zavestni vrtnarji, ki v svojo ponudbo dodajajo čedalje več medonosnih rastlin. Seveda pa ste na drugi strani vi, dragi ljubitelji vrtnarjenja, da take rastline tudi izberete in jih posadite na svoje vrtove. Čeprav številni med vami s ponosom skrbite za svojo lepo urejeno zelenico, pa morda v dobro narave začnite razmišljati, ali ne bi morda zelene žametne preproge zamenjali za cvetoč travnik, ki bo postal priljubljen pašnik za lačne čebele. »Angleška« travica je vse bolj iz mode, večji »carji« boste, če bo vaš vrt krasil že skoraj divji in predvsem bujno cvetoči travniček.

shutterstock

Čisto za konec pa še zadnji nasvet: če hočete na tem svetu pustiti dragoceno zapuščino, posadite vsaj eno drevo. Je že res, da je Slovenija bogata z gozdovi, a tudi pri nas se število dreves počasi zmanjšuje. S tem, ko posadimo drevo, pa pomagamo ustvarjati bolj čist in zdrav planet. Že nekaj dreves vsrka v enem letu toliko ogljikovega dioksida, kot ga ustvari avto, ki prevozi 26 tisoč kilometrov. Drevesa čistijo naš zrak in so pljuča našega planeta. Glede na to, kako pereč problem postaja globalno ogrevanje, je prav vsako novo drevo pomemben delček v mozaiku zdrave narave v prihodnosti.

shutterstock