Pravilna gnojila za zelenjadnice - ključ do bujne rasti
Na zelenjavnem vrtu gojimo zelo raznolike rastline, ki imajo različne potrebe po hranilih. Pri gnojenju in dognojevanju pa moramo upoštevati še številne druge dejavnike.
Koliko gnojimo
Če nismo naredili analize zemlje, potem moramo gnojiti po pameti. V večini to pomeni večkrat in v manjših količinah. Tako rastlina porabi vsa dodana hranila in v tleh ne ustvarjamo presežkov, predvsem fosforja in kalija.
PREBERITE TUDI:
Dobro je poznati nekaj osnov oziroma gnojiti glede na vrtnine, ki smo jih posadili na vrtu. Bistvo dela z zemljo je založenost tal s posameznimi elementi, organsko snovjo (tla damo v analizo v laboratorij). To je dobro narediti vsaj na štiri leta (v skladu s štiriletnim kolobarjem). Prepoznati moramo tip tal. Dovolj je, da smo si na jasnem, ali so tla peščena ali glinena. Poznati moramo približno količino organske snovi, ki smo jo pustili na vrtu. To so organski ostanki, ki jih nismo vrgli na kompost, zastirka ali rastline za zeleno gnojenje. Pri vrtninah je tako, da se razlikuje poraba hranil za posamezno vrsto vrtnin glede na razvojno fazo, v kateri je (raste ali že cveti, so že plodovi na njej). Prav tako so pomembne vremenske razmere, saj imata količina padavin in število sončnih dni pomembno vlogo pri vzgoji vrtnin.
Glavna hranila
NPK je kratica za glavna hranila rastlin. Tako je N – dušik, P – fosfor in K – kalij.
Dušik (N) je pomemben za rast. Da dosežemo enakomerno rast, je pomembno dodajati dušik večkrat v sezoni po fazah rasti.
Fosfor (P) sodeluje tudi pri rasti rastlin, pravilnem razvoju cvetov in tvorjenju sladkorjev. To je pomembno predvsem pri tvorjenju plodov, saj si v njih želimo veliko sladkorja.
Kalij (K) je pomemben za trdnost rastline in razvoj koreninskega sistema. Pomemben je za tvorbo plodov, saj z zadostno količino kalija postanejo ti večji, bolj kakovostni in zdravi. Veliki porabniki kalija so tiste rastline, ki tvorijo plodove, zato plodovke (paradižnik, jajčevci, paprike, čili …), kapusnice (zelje, cvetača, ohrovt …) in krompir gnojimo bolj izdatno.
Kalcij (Ca) v gnojilu uravnava pH tal in jih dela bolj nevtralna. Pomemben je za razvoj mladih delov rastline, kot so listi in steblo, hkrati pa vpliva na tvorjenje cvetnega prahu. Veliko ga porabljajo plodovke (paradižnik, jajčevci, bučke …), pomanjkanje pa se kaže kot gniloba okoli muhe plodov in kot zakrnelost v rasti plodu.
Magnezij (Mg) je pomemben sestavni del klorofila in s tem fotosinteze. Pomanjkanje magnezija prepoznamo kot bledico starejših listov.
Žveplo (S) je pomemben element prehrane, ker je sestavni del beljakovin v rastlinah. Brez žvepla čebula (in druge čebulnice) ne bo okusna in ne bo »pekla«.
Železo (Fe) sodeluje pri fotosintezi in vezavi dušika v rastlini. Pomanjkanje železa prepoznamo kot bledico mladih listov in poganjkov.
Bor (B) sodeluje pri tvorjenju plodov, sladkorjev in pravilni rasti rastline. Pomanjkanje bora opazimo kot pokanje rože cvetače ali glav zelja v drugače povsem normalnih razmerah za rast.
Ugodno in učinkovito gnojenje
Ker je gnojenje prava znanost in je modern zelenjavni vrt zelo bujen in barvit z mešanimi posevki, si mora vrtnar poenostaviti proces gnojenja. Poleg pridelave kakovostne domače hrane številni vrtnarji želimo poceniti kupovanje gnojil in sredstev.
Za najboljši pridelek ter pravilno rast in razvoj vrtnin uporabljamo ekološka gnojila. Za najboljši pridelek gnojimo preko korenin – zemlje ter preko listov – foliarno.
Ko dognojujemo preko korenin, uporabljamo ekološka granulirana gnojila. V poletnem času so nam najpomembnejše plodovke (paradižnik, paprika, bučke, kumare, čili …). Te potrebujejo več naravnega kalija, saj je to hranilo pomembno za razvoj plodov. Kako pogosto dognojujemo, je odvisno od velikosti rastline, koliko plodov ima, kakšna je zemlja in s čim smo temeljno gnojili. Načelno dodajamo granulirano ekološko organsko gnojilo enkrat mesečno. V polni rodnosti, na primer paradižnika, pa gnojimo preko korenin na tri tedne, da je res dovolj hranil za obilje plodov. Granule posujemo malo stran od stebla, zagrnemo s tanko plastjo zemlje in dobro zalijemo.
Ko so vrtnine v polni rasti, je najbolje uporabiti tekoča gnojila. Vendar veliko vrtnarjev zaliva z gnojilom, kar je narobe in predrago. Vedno zalivamo z vodo in na koncu zalijemo še z gnojilom. A če hočemo cenovno ugodno in najučinkovitejšo metodo –gnojimo preko listov. Če hranila dodajamo foliarno, torej preko listov in plodov, se hitro absorbirajo (vpijejo) v rastlino in takoj učinkujejo. Hranila prehajajo v rastlino skozi listne reže in nekatere spojine skozi povrhnjico. V času visokih temperatur so reže zaprte, da zmanjšajo izgubo vode. Zato vedno škropimo zvečer, ko se že ohladi, ali res zgodaj zjutraj, predno se temperatura dvigne. Ponoči so listne reže zaprte, saj takrat ne poteka fotosinteza in ni potrebe po izmenjavi plinov (CO2 in O2). Ker gnojilo vedno zmešamo z vodo, ko ga apliciramo, mora biti v tem času brezvetrje, da raztopine ne posuši na površini rastline. Višja zračna vlaga (50–90 %) poveča in izboljša absorpcijo hranil v rastlino.
Za konec pa še dobronamerno opozorilo: tudi na domačem vrtu nas lahko presenetijo klopi, ki jih s sprehoda prinesejo domači ljubljenčki ali obiskujoče divje živali. Pomembno se je zaščititi z dermatološko testiranim sredstvom.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
