Sirijski oslez – poletna zvezdnica med grmovnicami
Sirski oslez (Hibiscus syriaca) je grmovnica, ki cveti poleti s čudovitimi cvetovi v čisto beli, pa v beli s škrlatnim srcem, v različnih odtenkih rožnate in modro vijolične barve. Spoznajmo jo še malce bolje in poglejmo v kakšne zasaditvene kombinacije se najbolje poda.
Sirijo sem prepotoval skorajda po dolgem in počez, pa tam nisem našel niti enega samega grma sirskega osleza! Zanimivo, a ne? Zakaj torej ime sirski? No, ko izvem, vam pa povem!
Verjetno je v preteklosti rasel tudi tam in so ga v Evropo zanesli prav iz Sirije in mu nadeli, da je sirski. Sicer pa, mimogrede povedano, enako se mi je zgodilo z damaščansko rožo, vrtnico torej, ki nosi ime po glavnem mestu Sirije, Damasku. No, če je tam, je dobro skrita! Edina, ki sem jo videl, je rasla v betonskem koritu sredi puščave, na bencinski črpalki bogu za hrbtom ob poti v slavno antično Palmiro. Imela je celo dve stebli, kakih sedem listov in en cvet, ki pa je nebeško dišal.
PREBERITE TUDI:
No, hec je s temi imeni! Sirski oslez v angleško govorečih državah imenujejo tudi šaronska roža, Rose of Sharon. Poleg tega, da je Sharon precej priljubljeno uniseks osebno ime, pa beseda v hebrejščini pomeni rodovitno planjavo, menda ponavadi mislijo na tisto med Samarijanskim hribovjem in morsko obalo. No, tudi tam bi šaronsko rožo kot domorodko verjetno zaman iskali, saj je v resnici doma na Kitajskem, v Koreji in Indiji. V Južni Koreji je cvet sirskega osleza celo narodni simbol in tema državne himne. Tako, skrivnost porekla je torej razkrita.
V istem rodu kot okra
Sicer pa je sirski oslez vrsta iz rodu Hibiscus, oslezovci, ki mu pripada kakih dvesto večinoma tropskih zelik in grmovnic, širše pa jih uvrščamo v družino Malvaceae, slezenovke, to pa v red Malvales, slezenovci, z devetimi poddružinami in 4225 vrstami. Ja, v tej druščini boste našli tudi lipo in lipovec. Drugače pa so od slezenovk pri nas doma: gozdni slezenovec Malva sylvestris in njegova podvrsta Malva sylvestris subsp. mauritiana, ostrolistni slezenovec Malva alcea, muškatni slezenovec Malva moschata in navadni slezenovec Malva neglecta. Na vrt vsekakor spada tudi okra, jedilni oslez Abelmoschus esculentus, ki mu v Bosni rečejo bamija in je ena najstarejših vrst zelenjave. Pri nas jo gojimo kot enoletnico, s predvzgojo sadik, podobno kot pri paradižniku, kar ni čudno, saj je okra sicer »Etiopijka«. Prve plodove lahko pobiramo vsak dan že po dveh mesecih rasti in kar je vedno pomembnejše: dobro prenaša sušo.
Najprej spoznajmo navadni slez
Na vsakem vrtu pa bi za domačo lekarno moral rasti zdravilni navadni slez, beli popelj, sliz, zelnik ali ajbiš Althea officinalis, ki si ob tej priliki zasluži kako besedo več. Ker na Gorenjskem »šparamo« tudi pri črkah, mu rečemo na kratko ajpš. To je trajna zelika, ki lahko zraste od 60, pa celo do 200 cm v višino. Bela mesnata vretenasta korenina je močno razraščena. Listi na kratkih pecljih so mesnati, na obeh straneh mehko dlakavi in sivo zelene barve. Cveti od junija do avgusta v beli ali bledo rožnati barvi. Mirno bi ajbiš uvrstili tudi med okrasne rastline, le zakaj ne? V naravi raste v toplejših pokrajinah vse od Sibirije do Irske. V srednji Evropi in pri nas so ga v preteklosti gojili na vrtovih, od koder se je ponekod razširil v naravo. Prijajo mu globoka in vlažna tla, v naravi torej raste na vlažnih nižinskih travnikih, na nabrežjih, pašnikih in jarkih, v hribe pa ne mara.
Zdravilni deli ajbiša so korenine, listi in cvetovi. Liste nabiramo šele po cvetenju, ker vsebujejo v času intenzivne rasti in med cvetenjem najmanj zdravilne sluzi. Največ sluzi je sicer v koreninah, kar 35 %, v listih in cvetju pa le do 9 %, deluje pa tako, da na tanko prekrije sluznico gornjih dihal in jo zato ščiti pred dražečim suhim kašljem. Tudi na kožo deluje pomirjevalno, jo mehča, da postane prožna. Suha koža bo zagotovo hvaležna. Polisaharidi v ajbišu so podpora imunskemu sistemu, so protivnetni in nižajo raven krvnega sladkorja. Flavonoidi pa ugodno vplivajo na visok pritisk, srčno-žilne težave, sladkorno bolezen, astmo, revmatizem in nižajo previsok holesterol. Pripravki iz ajbiša lajšajo tudi nekatere bolezni prebavil, kot so vnetja debelega črevesa (kolitis), driske in griže.
Zato je bila ajbiševa korenina zelo cenjena že v starem veku. Zanimivo pa je, da je Kneipp ni maral. Zameril ji je, da med kuhanjem postane gnusno vlečljivo sluzasta, zato je za zdravljenje ni priporočal nikomur. A Kneipp ni vedel, da ajbiševe korenine ne smemo kuhati, ampak pripravljamo le hladen namok, t. i. macerat. V starih zeliščarskih knjigah svetujejo namakanje treh žličk korenin v skodelici hladne vode do osem ur in šele nato čaj precedimo in rahlo pogrejemo. Tak čaj je tudi dobro sredstvo za grgranje pri vnetem grlu. Neželenih učinkov uporabe ajbiša v literaturi ni. Podobna je tudi uporaba slezenovca Malva sylvestris.
Sedaj je na vrsti rožlin ...
Tudi rožlin Althea rosea, ki nam je morda bolj znan kot markantna okrasna rastlina na podeželskih vrtovih, je zdravilen. Nabiramo odprte cvetove brez pecljev. Najprimernejša je sorta s temnimi enojnimi cvetovi Altehea rosea 'Nigra', ki jo nekateri omenjajo kot podvrsto rožlina Althea rosea var. nigra. V času najbujnejšega cvetenja nabiramo cvetove vsaj vsak drugi dan, pozneje redkeje. V senci skrbno posušeno cvetje uporabljamo s čašnimi listi vred ali brez njih. Uporaba je podobna kot pri ajbišu, včasih so posušeno cvetje rožlina zaradi obilice rdečega barvila alteina uporabljali tudi v tiskarskih barvah, posebej pa še za umetno barvanje rdečih vin, likerjev in sirupov. Če ima tudi sirski oslez kaj zdravilnih lastnosti, mi ni znano. Vem le, da so Korejci njegovo cvetje uporabljali za čaj in celo za hrano.
V okrasne namene so pri nas v uporabi: rožlin Althea rosea in sorodni trajni ali figovolistni rožlin Althea ficifolia v številnih sortah, v zadnjih letih pa so vedno bolj priljubljene sorte zeljnatega močvirskega osleza Hibiscus moscheutos, vsekakor zaradi svojih v družini največjih in izjemno barvitih cvetov. Malo manj znane so morda vrste grmičastih oslezov Lavatera olbia in Lavatera thunguriaca s številnimi sortami, ki pa niso tako prezimno trdne kot sirski oslez, a se zaradi njihove lepote splača potruditi z njimi.
Sedaj pa čisto zares sirski oslez ...
Čeprav je sirski oslez na naših vrtovih kar pogost okras, pa ni izgubil svoje zanimive lepote s pridihom eksotike. Raste kot grm v obliki vaze, visoke od 2,5 pa do 3,5 m in široke od 1,8 do 3 m. Je izrazit zaspane, saj začne spomladi brsteti šele, ko odcvita sadno drevje in je že prenekatera drevesna vrsta odeta v sveže zelenilo mladega listja. Zacveti prav tako pozno, šele konec junija ali celo v začetku julija, za zamudo pa se oddolži s cvetenjem vse do septembra. Njegovo cvetje je res nekaj posebnega, zelo podobno rožlinovemu, z enojnim ali dvojnim cvetnim odevalom v beli, rožnati, ciklamno vijolični in vijolično modri barvi. Meni so najbolj všeč sorte s preprostim cvetom, škrlatnim žrelom in velikim belim betičem s prašniki. Betiča pa pri sortah z vrstnatimi cvetovi skoraj ni videti. Spodobno skrit med cvetnimi lističi, saj gre vendarle za spolni organ. To je torej stvar okusa. Kaj raje vidite: čedno deklino v drznem bikiniju ali pač zavito v petdeset kvadratnih metrov tekstila?
Iz cvetov se pri »bolj divjih« sortah razvijejo semenske kapsule, polne drobnih semen, ki ostanejo na vejah vso zimo, spomladi pa se osujejo na tla pod krošnjo, ki jih kmalu prekrije množica sejančkov. Zanimivo je kakemu od njih dopustiti, presajenemu v lonček, da zacveti, saj je večina drugačnih od staršev, in če imamo srečo, lahko pridobimo oslez s cvetjem v kaki zanimivi novi barvi ali odtenku. Večina modernih sort pa je sterilnih in dela s sejančki ne bo. Listje, kot že rečeno, pozno odžene in je sprva svetle rumenkasto zelene barve, poleti pa popolnoma pozeleni. Je široko ovalne oblike in nekoliko dlanasto deljeno, s kakimi žarečimi jesenskimi barvami pa nas ne bo razveselilo.
Sirski hibiskus je otrok sonca in se najbolje počuti na prostoru, ki je osončen ves dan. Zato je idealen kompanjon na sončnih terasah, ob južnih stenah lahko v obliki špalirja, v živih mejah ali cvetličnih obrobkih v družbi z drugimi grmovnicami in trajnicami. Tudi v nežni delni senci je kar zadovoljen, da le ne traja ves dan. Povsod pa prispeva rahlo tropski navdih. Glede tal ni prav izbirčen. Ustrezajo mu navadna vrtna ilovnata tla, v katerih ne sme zastajati voda, lahko pa so blago kisla do alkalna, le da so dobro založena s hranili. V revnih tleh bo tudi cvetenje bolj revno, a ravno obupal ne bo. Čeprav ima rad srednje vlažna tla, pa je proti suši zelo odporen. V teh nekaj desetletjih, kar jih imam na vrtu, mi jih niti enkrat še ni bilo treba zalivati, nič pa nimajo proti dobri kompostni zastirki.
Primer zasaditve iz prakse
Ko je sirski hibiskus še rosno mlad, je nekoliko občutljivejši za mraz, zato smo ga pred nekaj desetletji čez zimo crkljali z različnimi zaščitnimi ovoji, a odkar so zime precej milejše, celo sejančki brez težav prezimijo nezaščiteni. V nasadih so lepe združbe sirskega hibiskusa, rožlina Althea rosea in Althea ficifolia, enoletnega osleza Malva trimestris, grmičastih oslezov Lavatera olbia in Lavatera thunguriaca 'Barnsley', nežne japonske brogovite Viburnum plicatum 'Watanabe' v belem, kozmej v rožnato lilastih odtenkih Cosmos bipinnatus, grmičastih oslezov Lavatera olbia in Lavatera thunguriaca, hortenzij, bradatca v nebeško modri Caryopteris x clandoensis 'Heavenly Blue', ruskega žajblja Perovskia atriplicifolia 'Blue Spire' ali nekoliko nižje Perovskie abrotanoides, bodoglavca Echinops ritro in sivke Lavandula angustifolia v sortah.
V ozadju pa posadimo katerega od poleti cvetočih srobotov, ki mu lahko pustimo, da se vzpne celo v oslezovo krošnjo. Take rastlinske skladnje so pomembne tudi za čmrlje, medonosne in divje čebele in druge koristne žužke, saj jim dajejo hrano v obdobju leta, ki je s cvetjem dokaj revno. Jaz sirski oslez na njegovi senčni strani često podružim s prezimnimi fuksijami Fuchsia magellanica 'Gracilis' in funkijo Hosta tardiana 'Halycon' z modrikastimi listi, ki jih polži, ne boste verjeli, pustijo pri miru.
Naštete rastline imajo podobne zahteve do tal, poleg tega cvetijo sočasno s sirskim oslezom. Seveda ni nujno, da bi vsi »kompanjoni« cveteli hkrati s sirskim oslezom. Lahko mu pridružimo tudi grmovnice in trajnice, ki imajo rade enaka tla, cvetijo pa prej ali pozneje v smislu vedno nekaj cveti. To so forsitije v sortah, španski bezeg, vrste brogovit v sortah, japonske kostenike Ilex crenata in grmastega bršljana H. helix 'Arborescens', jesenske krizanteme, japonske anemone, jesenske astre, modrine Ceratostigma plumbaginoides … Zelo učinkovito je, če pri oblikovanju vrtne zasaditve družimo različne vrste rastlin, ki cvetijo skupaj v parih in ne samo posamič. V paru je vedno najlepše, najboljši par pa so tri!
Sirski oslez je grmovnica s slabo izraženo bazitono rastjo (iz koreničnika) in dovolj izrazito akrotono (vršno) rastjo, zato ga lahko brez težav vzgojimo kot drevesce na nižjem ali višjem debelcu, kar seveda v vrtni dizajn vnese različne oblikovne možnosti. Mladi rastlini pustimo rasti samo en poganjek, če jih je imela sadika več, druge porežemo do tal. Stranske poganjke na debelcu odstranjujemo do želene višine in vzgojimo krošnjo, ki je lahko v naravni obliki vaze, ali pa jo oblikujemo v maniri vretena.
Vzgoja in sorte sirskega osleza
Sirski hibiskus za vzgojo sicer ni zahteven, vrsto let ga lahko pustimo rasti spontano, brez rezi, a kmalu postane pretegnjen, listje in cvetje pa je vse manjše, manj izrazito. A oslez zelo dobro prenaša močno rez, pa ne zato, ker se rima, ga pa režemo, ko je zima, tu se pa rima neha, ker ga režemo tudi še zgodaj spomladi.
Kakšnih posebnih bolezni v naših krajih na sirskem oslezu ni. Spomladi se na novi rasti pogosto pojavijo listne uši, včasih tudi rdeče sadne pršice. Če na vrtu ne uporabljamo ostrih pesticidov, potem je naravnih sovražnikov teh dveh nadlog dovolj, da opravijo z njimi brez naše pomoči. Če pa le ne gre drugače, jih lahko poškropimo s kombinacijo probiotičnih pripravkov na osnovi koristnih
mikroorganizmov EM Terra Active in EM 5 ali z nimovim oljem. Strupom pa se raje odrecimo! V splošnem je sirski oslez kar odporna rastlina in zato primeren za eko vrt. Resna grožnja ne samo za sirski oslez bi bil japonski hrošč Popillia japonica, ki je že opažen v Evropi, nam najbližje v Italiji, pri nas pa ga za zdaj še ni.
Kot vsaka okrasna rastlina ima tudi sirski oslez celo vrsto raznobarvnih sort. 'Ardens' je široke, a kompaktne rasti, cvetovi pa so vijolično purpurne do rdeče vijolične barve s temno vinsko rdečim grlom. V premeru so lahko skoraj 10 cm veliki. 'Blue Bird' je nekoliko pokončnejše rasti z dobro obraslostjo. Cveti modro vijolično, ki se preliva v barvo, ki je še najbližje barvi ciklame. Cvetovi z enojnim odevalom in izrazitim belim pestičem in rubinasto rdečim grlom pa dosežejo premer od 12 do 14 cm. Barvno podobne so še sorte 'Marina', nekoliko svetlejša 'Osiaeu Bleau', modro vijolična 'Coelestis', odtenki cvetov sorte 'Minerva' pa se prelivajo od modro vijolične na robovih in se preliva v vedno bolj rožnato do vinsko rdečega grla z belim pestičem in prašniki.
'Hamabo' je ena najboljših sort, z močno pokončno rastjo. Cvetovi z enojnim cvetnim odevalom so nežno rožnati, skoraj beli, ponekod nekoliko temnejši s temno rdečim grlom. Njihov premer je od 9 do slabih 11 cm. 'Red Heart' cveti belo, s temno vinsko rdečim grlom. Zelo podobna je sorta 'Helena', le da so lise grla bolj živo rdeče in poudarjeno žarkaste oblike. Skoraj enake cvetove ima pritlikava sorta 'Lil Kim'. Če imate radi vrstnate (polne) cvetove, so vam na voljo sorte 'Rubis' v rubinasto rdeči, 'Duc de Brabant' v za odtenek drugačni barvi in sorte linije 'Chiffon' v svetlo rožnati, rdeče rožnati, svetlo modri.
To je le nekaj sort, ki jih sadijo po vsem svetu. Jih boste tudi vi?
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je specialist za oblikovanje okolja z rastlinami, strokovnjak za obrezovanje sadnega drevja in starosta v poznavanju sveta mikroorganizmov. Če potrebujete prenovo vrta ali je vaše sadno drevje potrebno strokovne rezi, pokličite na 041 378 705 in Matjažu zaupajte svoje želje. Rezultati vas bodo osupnili! Vabljeni tudi v FB skupino Vrt in mi, kjer Matjaž tudi redno odgovarja na vprašanja vrtičkarjev.
