Kako učinkovito zbiramo in uporabljamo deževnico na vrtu
Čeprav nam v naši deželi vode na splošno ne primanjkuje, je raba vode na vrtu specifika, saj želimo imeti vodo na točno določenem mestu in ob točno določenem času. Zato smo znova premislili, kako našim rastlinam zagotoviti čim bolj redno oskrbo z vodo.
Vsi plusi deževnice
Znano je, da je deževnica idealna za zalivanje. Vsebuje namreč manj apnenca in je zato manj trda kot v večini pitna voda. Poleg tega ima shranjena deževnica pravo temperaturo, torej je manj mrzla kot voda iz omrežja. Mlačna deževnica prija rastlinskim koreninam, saj je mrzla voda zanje šok.
Odsotnost apnenca v deževnici je pozitivna lastnost tudi zato, ker večina zelenjadnic raste v prsti, ki ima rahlo kislo reakcijo. Prav tako ni malo okrasnih rastlin, predvsem grmovnic, kot so vsi sleči in druge resovke, katerim voda z visokim pH škoduje. Deževnico označujemo kot mehko vodo, ki v nasprotju s trdo, kakršna pri nas teče iz pipe, ne maši napeljave z nalaganjem oblog iz apnenca. Voda iz omrežja je v Sloveniji tudi klorirana, zato jo mnogi označujejo za mrtvo in dodajajo, da zalivamo z mrtvo vodo.
Seveda nimamo vsi možnosti, vsaj ne preproste, da bi si zagotovili dovolj deževnice za zalivanje vrta. Gotovo je tudi preprosteje cev za zalivanje priključiti na vodovodno pipo, jo odpreti in se sprehajati s pištolo na koncu cevi v roki. A kot smo zapisali zgoraj, ima ta način več slabosti kot prednosti.
Kako zbirati deževnico?
Kjer je mogoče, si uredimo zbiranje deževnice. Morda bomo za začetek postavili hranilnik vode ob lopo na vrtu, v kateri hranimo orodje; ob garažo ali kateri drugi pomožni objekt. Zbiranje deževnice s hišne strehe sicer zagotavlja velike količine padavin, vendar se moramo prej vprašati, ali imamo dovolj velik hranilnik vode zanje.
Nič ni lažjega kot podstaviti prazen sod pod žleb ob lopi, vendar je s tako zbrano deževnico povezanih nekaj slabosti. V sodu se bodo gotovo prej ali slej začeli razmnoževati komarji; če nima zrakotesnega pokrova, bodo vanj padali listi, žuželke in druge smeti. Kadar bo nad naše območje s padavinami zaneslo saharski pesek, se bo ta spral s strehe v zbrano vodo, kar lahko škoduje filtru, ki ga imamo morda nameščenega. Če je izvedljivo in pravočasno vemo za tovrstni tujek v padavinah, lahko takrat cev z žleba preusmerimo proč od zbiralnika.
PREBERITE TUDI:
##ARTICLE-1821607##
Ali vemo, koliko vode potrebujemo?
Ob shranjevanju padavinske vode ne moremo mimo vprašanja, koliko vode naše rastline sploh potrebujejo. Na to pa vpliva več dejavnikov: gre za okrasne rastline ali za vrtnine, za trato ali za mlade, nedavno sajene sadike? Prav tako pomembno je vprašanje, koliko vode je v danem obdobju izhlapelo in koliko padavin je bilo deležno naše območje? Prvi podatek (o izhlapevanju) meteorologi imenujejo evapotranspiracija in ga lahko najdemo na spletnih straneh ARSO, kjer objavljajo ažurne podatke, pridobljene na glavnih meteoroloških postajah po Sloveniji. Zlahka bomo razbrali, ali je v minulih dneh več vlage izhlapelo, kot pa jo je padlo z neba. Temu bomo lahko prilagodili količino vode, dodane z zalivanjem.
Ponovimo
Zalivamo zgodaj zjutraj, raje kot zvečer, ko so rastline ogrete; zalivamo redkeje, a takrat temeljiteje, da voda prodre čim globlje in tako spodbuja rast korenin v globino; vraščene okrasne rastline zalivamo redkeje kot pa mlade sadike vrtnin, ki jih sprva zalivamo kar vsakodnevno. Ogibamo se zalivanju po listih, saj to spodbuja razvoj bolezni. Zalivamo z razpršenim curkom in rahlo, blizu stebla. Če se ustvari skorja na površini prsti, jo čim prej razrahljamo.
Kako hranimo deževnico?
Deževnico hranimo, če je le mogoče, v vkopanih posodah. Poleg večjih posod, ki so na trgu, lahko uporabimo tudi kocko iz umetne mase, prostornine tisoč litrov, kakršne so sicer namenjene prevozu in hranjenju različnih tekočin. Kocko navadno postavimo na stojalo kje na vrtu, a s tem pokvarimo videz dela vrta in zasedemo del vrtnega prostora. Če imamo možnost, jo lahko vkopljemo. S tem bomo rešili še dve težavi: ker bo vkopana, ne bo deležna svetlobe, ob kateri bi se v stoječi kapnici razvile alge. Poleg tega bo voda ohranjala stalno temperaturo.
Kocki, ki stoji na prostem, pa zastremo svetlobo z gosto temno tkanino, lesenim obodom ali čem podobnim, tako se v njej alge ne bodo razvile. Seveda pa moramo pred zimo tako kocko izprazniti, da je led ne bi uničil.
Na trgu je na voljo široka izbira rezervoarjev za vodo, namenjenih za vkop, ki se razlikujejo tako po obliki kot po prostornini. Priporočajo, da je za enodružinsko hišo primerna prostornina med 3.000 do 5.000 litrov. Seveda lahko vgradimo tudi zbiralnik vode iz betona, izdelan prav po naših zahtevah. Tako zgrajen podzemni zbiralnik za vodo je po zakonodaji razvrščen med enostavne objekte, če njegova prostornina ne presega 100 m3. Zanj ne potrebujemo gradbenega dovoljenja, pač pa le soglasje ustreznega soglasodajalca, če ga želimo vgraditi na varovanem območju.
Za rabo vode iz podzemnega hranilnika je potrebno vanj vgraditi potopno črpalko in napeljati cev do mesta, kjer bo voda tekla iz rezervoarja. Lahko jo priključimo na navadno pipo, iz katere bomo polnili ročne zalivalke ali napajali cev, s katero bomo ročno zalivali izbrane dele vrta ali rastline. Podzemni vodni vir lahko povežemo tudi s sistemom kapljičnega zalivanja ter ga programiramo na čas in količino vode za zalivanje.
Verjetno bi ob odločitvi za kupljeni ali grajeni podzemni hranilnik vode težko razmišljali o ekonomičnosti te pridobitve, saj večletni prihranek stroškov za rabo vode ne bo tolikšen, kot bo vložek za rezervoar in napeljavo. Vendar bo tak korak skladen s trajnostnim načinom vrtnarjenja in svojim potomcem bomo predali pravilen odnos do naravnih virov.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
