Vzgojite svoj debeli krompir
Težko si predstavljamo tradicionalno nedeljsko kosilo brez krompirja. Zato tudi vrta ni brez vsaj gredice kifelčarja. Naj se nam ne mudi s sajenjem, ker je krompir botanični sorodnik paradižnika, paprike, jajčevca in feferonov. Za rast potrebuje temperaturo tal vsaj 8 °C, kar pomeni, da ga v osrednji Sloveniji sadimo nekje v začetku aprila, v toplejših predelih Slovenije pa nekoliko prej.
Brez strun
Zaradi svoje sorodnosti, različnih talnih bolezni in škodljivcev je v vrtu priporočljivo upoštevati vsaj triletni ali celo štiriletni kolobar. Moramo se zavedati, da po vsakem izkopavanju gomoljev v tleh vseeno še ostanejo korenine in drugi rastlinski ostanki, s katerimi se lahko težave prenašajo naprej. Eden nadležnejših škodljivcev krompirja so zagotovo strune – ličinke hroščev pokalic. Ena struna v tleh preživi od tri do pet let, preden se preobrazi v odrasel osebek. Ves čas, ko so strune v tleh, s prehranjevanjem povzročajo škodo na gomoljnicah, kot so krompir, korenje … Boj z njimi je zato velik izziv za skoraj vsakega kmeta ali vrtnarja. Težko jih je že odkriti, kaj šele odstraniti, saj živijo tudi meter in pol pod zemljo in se dvigujejo višje le, ko gredo po hrano.
Od letošnje sezone naprej pa lahko rečemo, da bo boj s strunami vse lažji, saj je zdaj na voljo vaba, ki prinaša dolgotrajno in okolju ter ljudem prijazno rešitev proti strunam. Vaba s svojo posebno zasnovo ter dodano feromonsko vabo, ki deluje do tri mesece in jo lahko menjavamo, učinkovito privablja odrasle osebke strun – hrošča pokalico. Vaba je preprosta za uporabo in ne vsebuje insekticidov.
Z rednim kolobarjenjem v vrtu se izognemo ne le strunam, ampak tudi napadu koloradskega hrošča.
Krompir lahko sadimo tudi v mešane posevke, s čimer bomo zmanjšali pojavnost nekaterih bolezni in škodljivcev. Skupaj s krompirjem lahko tako posejemo fižol, hren, kolerabo in špinačo; nikakor pa z njim ne sadimo paradižnika, kumar, bučk, graha, rdeče pese ali zelene.
Gnojenje
Pred sajenjem moramo za uspešno letino tla dobro pripraviti. Krompir bo dobro rasel v globokih in rahlih rodovitnih tleh z veliko vsebnostjo organske snovi. Zato je priporočljivo, da tla pognojimo vsaj dva tedna pred nameravanim sajenjem krompirja, najbolje pa je, da uporabimo kakovostno peletirano organsko gnojilo. Izberemo gnojilo z visoko vsebnostjo organske snovi, še bolje pa je, če ima dodan tudi kalij, ki je potreben za dober razvoj, tako da bomo krompirju zagotovili dovolj hranil za prehrano gomoljev. Preverimo, da uporabljamo gnojilo, ki je bilo predhodno toplotno obdelano, saj lahko samo tako zagotovimo, da so se med proizvodnjo uničila semena plevelov, klice bolezni in škodljivcev, ki bi jih nehote prenesli na vrt. Sajenju krompirja na pravkar apnena tla se izogibamo, ker bomo imeli težave s krastavostjo gomoljev.
Rezanje gomoljev in nakaljevanje
Zaradi nevarnosti širjenja različnih bakterijskih okužb, za katere nimamo sredstev za zatiranje, se rezanje gomoljev odsvetuje. Raje kupimo certificiran semenski krompir, pri katerem sta tveganje in možnost okužb z virozami manjša. Za nakaljevanje uporabimo zabojček, ki ga postavimo na svetlo mesto s temperaturo prostora od 12 do 20 °C. Posledica nakaljevanja v temnem prostoru so dolgi, tanki kalčki, ki se ob sajenju lomijo. Izognimo se lomljenju kalčkov, tudi če so prezgodnji, ker drugi ne bodo enako močni in vitalni kot prvi. Da se izognemo prezgodaj nakaljenemu krompirju, se tega lotimo šele dva tedna pred sajenjem. Za nakaljevanje se odločimo pri zgodnjih sortah in s tem pri zgodnosti pridobimo še dodatnih 14 dni.
Sajenje
Krompir sadimo v zemljo, ko se tla ogrejejo na vsaj 8 °C. Sadimo ga lahko plitvo (do 2 cm) ali globoko (vsaj 5 cm globoko). Do 2 cm globoko sadimo gomolje, ki so drobni, slabo skladiščeni ali stari, ali če živimo na območju z veliko padavinami, če imamo težka tla ali sadimo sorto, ki gomolje tvori globlje. Gostota sajenja pri običajno debelih gomoljih, 35–55 mm, je od 4 do 5 gomoljev na kvadratni meter, kar pomeni 2,5 kg semenskega krompirja za 10 kvadratnih metrov. Razdalja med dvema vrstama naj bo vsaj 60 cm za zgodnje in 70 cm za pozne sorte. Za nekoliko lažjo izbiro sorte si lahko pomagamo s seznamom priporočenih sort krompirja v Sloveniji za leto 2024 in njihovimi opisi. Pri izboru namenimo delček pozornosti tudi morebitni odpornosti proti različnim boleznim.
Nega med sezono
Med sezono se moramo posvetiti tudi negi krompirja, če želimo imeti velik in zdrav pridelek. Dobro poznanemu pojavu, ko se gomolji kar nočejo skuhati, se lahko izognemo. Ta pojav imenujemo steklavost krompirja, preprečimo pa ga lahko z rednim in enakomernim zalivanjem, ko se gomolji oblikujejo. Tudi osipavanja ne smemo izpustiti: gomolji, ki niso osuti, bodo postali zeleni in zaradi vsebnosti alkaloida solanina ne bodo več primerni za prehrano.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
