Ne pozabimo na poletno rez sadnega drevja
K omejitvi rastlinskih bolezni na sadnem drevju lahko veliko pripomoremo s pravilno poletno rezjo. Po njej so drevesne krošnje veliko bolj zračne in po dežju se listje hitreje osuši, zato je verjetnost okužb z boleznimi manjša. Kakšne pa so zakonitosti poletne rezi?
Govorim torej o rezi v obdobju aktivne vegetacije ali rasti, ki se začne z brstenjem in traja do jesenskega odpadanja listja. Zaradi bistvenih razlik v značaju procesov, ki se dogajajo v sadnem drevju, to obdobje delimo na čas kvantitativne rasti, ko se razvije listni aparat in bujno rastejo nove mladike, in na čas kvalitativne rasti, ko se v njih kopičijo organske rezervne spojine.
PREBERITE TUDI:
Čas kvantitativne rasti
Ta se začne z odpiranjem brstov, cvetenjem in razvojem plodičev. Za te procese drevje porablja rezervno hrano, nakopičeno v prejšnji rastni sezoni, saj za fotosintezo v tem času niti ni ustreznih pogojev: listna površina je še majhna, temperature relativno nizke, dnevna osvetlitev pa je krajša in slabša.
Ko se svetli del dneva daljša in temperature porastejo, v drevju stečejo burni življenjski procesi: hitra rast novih mladik, razvoj nove listne površine, razvoj oplojenih plodičev in obnova koreninskega sistema. Temperatura in osvetlitev sta ugodni za učinkovito fotosintezo. Tudi vlage v tleh je po navadi v tem času dovolj, zato so listne reže lahko široko odprte, kar omogoča obilen zajem ogljikovega dioksida iz ozračja za potrebe fotosinteze. Izmenjava snovi med listnim aparatom in koreninskim sistemom je hitra in obilna. Splošna energetska bilanca sadnega drevja je sicer pozitivna, a je tudi poraba na novo ustvarjene energije velika, zato se vsi na novo ustvarjeni asimilati praktično sproti porabijo za bujno novo rast.
Ker večji del te faze razvoja listni aparat še ni popolnoma razvit, so pa vsi njegovi deli bolj ali manj še dobro osvetljeni, bi zgodnje odstranjevanje listne površine, ki bi morda lahko postala neproduktivna in zato nezaželena, pomenilo tveganje, da bi s tako rezjo odstranili tudi koristno listno maso. S tem bi lahko zmotili potek pomembnih življenjskih procesov, posebej še izmenjavo snovi med listno maso in koreninskim sistemom. Zato izrezovanje nekoristne listne mase odložimo do naslednjega razvojnega obdobja, ko jo že jasno lahko ločimo od koristne. Morda le pri preveč bujnih drevesih, ki bi jim rast želeli nekoliko umiriti, lahko odstranimo najbujnejše poganjke, ki bi se lahko razvili v bohotivke in bi jih pozneje morali tako ali tako izrezati, če ne prej, pa med »zimsko« rezjo. A take izjeme presojamo posamič, od primera do primera.
Obdobje kvalitativne rasti
To je obdobje kopičenja rezervne hrane v tkivih ali akumulacije, nastopi pa, ko se obdobje kvantitativne rasti zaključi. Pri umerjeno bujnem drevju se to zgodi nekako konec junija, traja pa vse do odpadanja listja jeseni. V tem obdobju močna in dolga sončna osvetlitev polno razvite listne površine omogoča kar največji učinek fotosinteze. Ker je vegetativna rast mladik zaključena, se s presežki asimilatov dokončno razvijajo in zorijo plodovi, hkrati pa se začne tudi diferenciacija cvetnih brstov za naslednje leto in kopičenje asimilatov v njih, del presežkov organske hrane pa se, kot rezerva, začne kopičiti v deblu, debelih vejah in v koreninskem sistemu. Splošna in proizvodna bilanca sadnega drevja sta v tem času pozitivni.
A vendar v tem času vlada tudi visoka vročina, vlage v tleh in v zraku je manj, lahko nastopi tudi suša, zato drevje pospešeno diha in prekomerno izhlapeva vodo prek listne površine (transpiracija). Transpiracijska moč in količina vode, ki je potrebna za transpiracijo, sta premo sorazmerni z velikostjo listne površine. Če je listna površina izhlapevanja večja od dotoka vode, povzroči njen debalans, posledica pa je zapiranje listnih rež ali stom, zato tudi slabši učinek fotosinteze, saj je zajem CO2 takrat nemogoč. Če je, za nameček, v drevju še zasenčena, ne dovolj osvetljena listna površina, in bujne mladike, ki podaljšano rastejo še v visoko poletje in čezmerno transpirirajo ob mršavem izplenu fotositeze, imajo taki deli krošnje negativno energetsko bilanco in so zato neproduktivni.
Z nobeno, še tako natančno »zimsko« rezjo ne moremo popolnoma preprečiti, da se, pod vplivom številnih dejavnikov, v krošnji ne bi razvila tudi večja ali manjša neproduktivna listna masa. Izrezovanje take listne površine, pa naj si bo na preveč zasenčenih vejah ali na mladikah s podaljšano rastjo, v času akumulacije precej pripomore k učinkovitosti preostale listne mase. S pravočasnim odstranjevanjem nekoristne listne mase izboljšamo osvetljenost preostale krošnje in zmanjšamo nekoristno transpiracijsko površino, kar zagotavlja boljšo preskrbljenost preostalega listja z vodo. Zato so listne reže odprte dlje, kar omogoča večji zajem CO2, brez katerega sinteza sladkorja ni mogoča. Zato z rezjo v tem času podpremo kvalitativno rast, torej tvorbo cvetnih brstov za naslednje leto, in kopičenje rezervne organske hrane v drugih delih drevja za dober začetek naslednje rastne sezone.
Pravočasna in strokovna rez v tem obdobju lahko ugodno vpliva tudi na količino in kakovost pridelka na preveč bujnem drevju ali le na posameznih prebujnih rodnih vejah. V takih krošnjah vlada stalno tekmovanje za vodo in hrano med plodovi ter povečano listno maso, ki lahko čezmerno transpirira na škodo razvoja plodov. Zmanjšanje transpiracijske površine zato lahko koristno vpliva na normalen razvoj plodov.
Dodatna korist poletne rezi
V primeru deževnega prvega (kvantitativnega) dela vegetacijske dobe in morda še povečanega gnojenja z dušikom, ki mu sledi sušno in vroče poletje, ima poletna rez, s katero odstranimo nekoristno listno površino, fiziološko isti učinek kot obilno namakanje.
Boljša osvetljenost listja zaradi poletne rezi, zmanjšane potrebe po vodi in zato ugodnejša energetska bilanca ugodno vplivajo na boljšo diferenciacijo cvetnih brstov in zato boljšo rodnost v naslednjem letu.
Po vsem napisanem je jasno, da je najugodnejši čas za poletno rez po končanem obdobju kvantitativne rasti. Če bi rezali prej, bi to povzročilo v poletje podaljšano rast mladik, obdobje akumulacije rezervne hrane bi zato bilo krajše. Manj bi bilo organske hrane za razvoj plodov in normalno obnovo koreninskega sistema, motena bi bila diferenciacija cvetnih brstov.
Prepozna poletna rez pa je tudi brez učinka. Ravno ko boste preštudirali tale članek in bo junij izdihnil, boste v juliju spet lahko vzeli v roke škarje, še bolje pa je z orokavičeno roko kar potrgati še ne do konca zavezane (lignificirane) mladike. Obrezano drevje priporočam poškropiti z 10 % EM Terra Active, ki mu dodamo 1 do 2 % EM 5 na podlagi koristnih efektivnih mikroorganizmov.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je specialist za oblikovanje okolja z rastlinami, strokovnjak za obrezovanje sadnega drevja in starosta v poznavanju sveta mikroorganizmov. Če potrebujete prenovo vrta ali je vaše sadno drevje potrebno strokovne rezi, pokličite na 041 378 705 in Matjažu zaupajte svoje želje. Rezultati vas bodo osupnili! Vabljeni tudi v FB skupino Vrt in mi, kjer Matjaž tudi redno odgovarja na vprašanja vrtičkarjev.
