Preobremenjenost na vrtu? Naredite ji konec!
Ali včasih med tem, ko se sprehajate med gredicami na vrtu, začutite poseben nemir, podoben stresu? Ko se vam zazdi, da nimate vsega pod nadzorom in vam na grbi visi še tisoč in ena vrtna obveznost? Ta občutek res ni nič kaj prijeten, a se ga lahko z nekaj pristopi k večji produktivnosti hitro znebimo. Poglejmo si nekaj praktičnih načinov.
Majhne naloge opravimo takoj
Verjetno najučinkovitejši način, da si na vrtu zmanjšamo občutek preobremenjenosti, je, da poskušamo čim več manjših nalog opraviti sproti. Saj veste, ko se sprehajate po vrtu in opazite malenkost, ki vas zmoti? Morda je to košček gredice, na katerem je zato, ker je veter odpihnil zastirko, ven pokukalo nekaj plevela … Ali pa je trajnica, ki se je malce preveč razrasla in je vaše oko ocenilo, da mora najti prostor na drugem koncu grede? Morda ste celo kakšno okrasno lepotico spomladi pozabili obrezati in zdaj štrli iz popolnosti?
Navadno, ko se sprehajamo po vrtu, take malenkosti opazimo, a namesto da bi se jih lotili takoj, jih v svoj spomin zapišemo kot novo nalogo, ki jo dodamo na že tako dolg seznam namer. V resnici si na pleča naložimo še eno opravilo, ki nam, če ga ne opravimo takoj, ves čas kljuva na našo vest in pripomore k občutku preobremenjenosti. Zakaj pa takih nalog ne bi opravili kar takoj, ko jih opazimo? Največkrat zato, ker pri sebi nimamo pravega orodja in ker v svoji glavi napačno ocenimo, da nam bo takšno opravilo vzelo več časa, kot smo ga v tistem trenutku pripravljeni vložiti v vrtnarjenje. A pogosto gre za res majhne naloge, za katere nam ni treba žrtvovati več kot pet minut, zato je takšno odlašanje res nesmiselno.
PREBERITE TUDI:
Priročno je, če imamo doma vrtnarski predpasnik oziroma pas, ki se odlikuje po številnih žepih, v katerih imamo pospravljeno najosnovnejše vrtnarsko orodje – motiko, škarje, grebljico, vrvico za privezovanje, nož … Tako imamo ves čas pri roki najnujnejše pripomočke in vse, kar je potrebno, je, da se sklonimo in na hitro opravimo delo. Seveda vsega orodja ves čas ne moremo nositi s seboj, zato pa je za večje kose pomembno, da so vedno pospravljeni na svojem mestu.
Idealno je tudi, da se naša vrtna lopa vedno odlikuje po svoji urejenosti. Vrtno orodje, ki ga uporabljamo pogosto, naj bo obešeno na nosilcih na steni tako, da je dobro vidno in nam ga ni treba iskati. Priporočljivo je tudi, da je vrtna lopa opremljena z omarami in predali, v katerih so pripomočki lepo sortirani in vedno na istem mestu. Tako nam ne bo treba izgubljati časa z iskanjem; če vemo, kje so stvari, ki jih potrebujemo, pa to tudi pozitivno psihološko vpliva na nas in imamo tako več motivacije, da delo opravimo brez odlašanja.
Ko se lotimo kakšne sprotne naloge, je treba biti pozoren le na eno past: kaj hitro nas delo potegne vase in kmalu namesto prvotno zadane »malenkosti«, nadaljujemo z brskanje po gredici dokler … Ja, dokler ne mine že slaba ura in nas že pošteno boli v hrbtu. Če se nam to ponovi večkrat, bomo izgubili motivacijo za sprotno delo, saj bomo hitro ugotovili, da nas te, načeloma kratke naloge, preveč zadržijo in se premočno zažirajo v naš urnik. Ko zagledamo nekaj, kar nas moti, in želimo popraviti, to pač opravimo, nato pa disciplinirano ukrotimo naše zelene prste in vse, kar ni nujno potrebno, pustimo pri miru.
Večje naloge naj se spremenijo v cilje
Seveda pa niso vsa opravila na vrtu taka, da jih lahko opravimo mimogrede. Nekatere stvari zahtevajo več časa, pogosto kar vse popoldne ali celo dan ali dva. Prav te naloge navadno najdlje odlagamo, sploh če je naš čas malce bolj omejen in se borimo še s številnimi drugimi obveznostmi. Ker jih ne opravimo, pa nas ves čas »grizejo« in dodajajo ogenj na naše občutje preobremenjenosti.
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z optimiziranjem naše produktivnosti, priporočajo, da si delo organiziramo z določanjem ciljev. To v resnici pomeni, da to, kar želimo na vrtu doseči, zapišemo na list papirja, nato pa za vsak tak »projekt« opredelimo tudi potrebne aktivnosti in za vsako od njih določimo želeno časovnico. Če na primer želimo tlakovati vrtno pot, za cilj na list papirja zapišemo »tlakovana vrtna pot«, nato določimo vse potrebne aktivnosti za dosego tega cilja (izbor tlakovcev in naročilo, nakup drugega potrebnega materiala, priprava podlage …) in za vsako od teh aktivnosti opredelimo zadnji termin, do katerega bomo to aktivnost dokončali.
Pri tem smo čim bolj realni, seveda pa se lahko dogodi, da se nam kaj od načrtovanega zatakne in traja dlje, kot smo predvideli. Ciljna časovnica nam pomaga ohranjati osredotočenost, poleg tega pa nam tudi omogoča, da preverimo, kako učinkovito napredujemo z zastavljenimi namerami. Če se kateri od terminov zamakne, ustrezno prilagodimo tudi načrtovano časovnico za druge aktivnosti. Pomembno je, da vse zapisujemo na list papirja, zato da imamo načrt ves čas pred sabo in ga brez težav spremljamo.
Ko imamo tako pred seboj načrte za dosego več potrebnih aktivnosti na vrtu, lahko veliko lažje razporejamo tudi dnevna vrtna opravila. Najlažje je, da si vsako nedeljo vzamemo nekaj minut in pregledamo časovnice aktualnih projektov, nato pa glede na to, kaj je v njih predvideno za aktualno izvedbo, zapišemo tedenske cilje. Na tej podlagi še za vsak dan v tednu določimo potrebne aktivnosti, ki jih seveda zapišemo na papir, lahko tudi v naš koledarček ali planer. Vsako jutro nato preverimo, kaj od načrtovanega nam je uspelo dokončati, pri tem pa z velikim veseljem ob opravljenih nalogah narišemo kljukico. To nam bo dalo novo motivacijo, hkrati pa nam bo dalo občutek, da imamo stvari pod nadzorom in nas bo to razbremenjevalo. Če neke kljukce ne moremo narediti, preverimo, zakaj ni prišlo do uresničitve, in neopravljeno aktivnost prestavimo na dan, za katerga obstaja več možnosti, da jo bomo lahko realizirali.
Ne bojmo se določanja ciljev. Če nam katerega od ciljev ne uspe doseči ob začrtanem terminu, to ne pomeni, da smo poraženi, in ob tem se nam ni treba kakorkoli počutiti slabo ali si misliti, da smo zgube. Cilji nam le pomagajo, da se bolje osredotočimo in organiziramo, kadar nam jih ne uspe uresničiti, pa naj nam to služi kot informacija, da se nečesa nismo lotili na pravi način in da je treba poizkusiti malce drugače.
Določanje prioritet
Ko imamo cilje napisane na papirju, je zelo priporočljivo tudi, da si določimo prioritetno lestvico. Kateri od ciljev so nam zares pomembni in smo odločeni, da jih bomo čim prej dosegli, in kateri od njih so taki, da nam v resnici ne pomenijo veliko in z njimi lahko še malce počakamo.
Ko namreč vrt gledamo kot celoto in na vsakem vogalu vidimo kakšno stvar, ki bi jo morda radi izpopolnili, se vse skupaj zdi zares veliko, a ko enkrat pogledamo malce bolj podrobno, vidimo, da nekatere od naših želja v resnici niso tako zelo pomembne in smo lahko z vrtom kot celoto zadovoljni, tudi če z našimi idejami še malce počakamo. Ko zavestno nekatere stvari postavimo ob stran oziroma jim s svojo odločitvijo določimo manjšo pomembnost, naš seznam »nujnih« opravil postane krajši in takoj lažje zadihamo.
Ko so prioritete določene, je tudi veliko lažje opredeljevati časovnico za izvedbo najpomembnejših aktivnosti. Če smo se odločili, da bomo ta teden do konca stlakovali vrtno pot, ker je to trenutno naša prioriteta, zavestno vsak dan na listo svojih obveznosti prednostno zapišemo naloge, ki so potrebne za uresničitev tega cilja, druge naloge pa pridejo na vrsto, ko bodo te dokončane.
Kadar imamo obveznosti zbrane samo v glavi, se nam pogosto zgodi, da se prioritete pomešajo in brez reda skačemo z ene stvari na drugo. Dokazano pa je, da kadar delamo več nalog istočasno, naša osredotočenost pada in naša produktivnost ni optimalna. Ko si prioritete in cilje napišemo na papir, pa smo lahko veliko bolj sistematični in delujemo brez nepotrebnih motenj, ki izhajajo iz slabe organizacije.
Naloge razdelimo oziroma prosimo za pomoč
Še posebno ženske se v preobremenjenost pogosto ujamemo zato, ker ne znamo prositi za pomoč oziroma mislimo, da moramo vse delo opraviti same. Še posebej, če vsako leto opravljamo podobna vrtna dela, si te naloge kar nekako prisvojimo in niti ne pomislimo, da bi jih lahko predali še komu drugemu. A če se srečujemo z občutkom preobremenjenosti, je nujno, da premislimo, kdo bi nam na vrtu lahko pomagal, da bomo skupaj hitreje in verjetno tudi učinkoviteje opravili delo.
Pri iskanju pomočnikov bodite odprte glave in se ne osredotočite samo na najbližje. Najpogosteje žene za pomoč zaprosijo svoje može, ker imajo te veliko opravka z drugimi stvarmi na vrtu, pa ti pri prošnji predolgo odlašajo in ženske nepotrpežljivo delo raje opravijo kar same. Seveda na ta način hitro nastane ogenj v hiši in namesto da bi zakonca na vrtu skupaj uživala, se pričkata zaradi nepomembnih stvari. Če že boste prosile svoje može, je torej priporočljivo, da se skupaj usedeta in pregledata prioritete enega in drugega, nato pa na tej podlagi uskladita izvedbeno časovnico, s katero bosta zadovoljna oba.
Ne bojte pa se za pomoč zaprositi tudi svojih prijateljev in otrok. Je že res, da ima vsak svoje obveznosti, a če jim poveste, da ne zmorete sami, bodo gotovo našli način, da vam priskočijo na pomoč. To priložnost lahko izkoristite tudi za kakovostno preživljanje časa skupaj. Vrtnarjenje dokazano pozitivno vpliva na naše splošno počutje, in če si po opravljenem delu privoščite še dobro kosilo in kozarček zdravega vina, vam bodo vaši pomočniki hvaležni za to zanimivo izkušnjo. Pa še novega znanja si bodo pridobili in morda boste na ta način koga od njih celo prepričali, da začne vrtnariti tudi sam.
Olajšajmo si delo s sodobnimi vrtnimi pripomočki
Nikar ne pozabite, da za večino najbolj težaških vrtnih opravil dandanes že obstaja rešitev, ki vam lahko pomaga, da si delo močno poenostavite. Novodobni inovatorji imajo ves čas odprte oči, in ko prepoznajo, da se večje število ljudi srečuje z izzivom, hitro najdejo inovativno rešitev. To velja tudi za vrtnarjenje, in sicer vedno bolj, saj se vse več ljudi odloča za lepo urejeno okolico doma in domačo pridelavo zelenjave in sadja.
Začne se pri vrtnem orodju. Namesto težaškega prekopavanja zemlje in odstranjevanja plevela z okorno lopato si delo poenostavite z inovativnimi ruskimi vilami, ki omogočajo delo celo brez sklanjanja. Pletje bo veliko lažje tudi z nihajno motiko, nepogrešljiv pripomoček je še nihajno rezilo. Podobnih rešitev je še veliko in mnogokrat za njimi stojijo celo slovenski inovatorji. Za več idej povprašajte v svojem priljubljenem vrtnem centru ali pa naj vam na pomoč priskoči brskalnik Google.
Dela pa si ne olajšamo samo z vrtnim orodjem. Marsikaterega opravila se lahko skoraj povsem razbremenimo tako, da si pomagamo s pametnimi vrtnarskimi pripomočki. Nadvse priročen je zalivalni sistem, ki ga lahko opremimo s časovnikom in ga na ta način avtomatiziramo. Čudoviti pripomočki so še pametni robot za košnjo trave, pametni senzorji za rastline, ki nam omogočajo spremljanje stanja in potreb rastline, pametne aplikacije za načrtovanje vrta …
Poleg vseh teh novotarij ne pozabimo na še en nadvse pomemben tradicionalni pripomoček – zastirko. O njenem pomenu smo pisali že ničkolikokrat, a še vedno veliko vrtov tega potenciala ne izkorišča. Poleg tega, da zastirka preprečuje rast plevela, zmanjšuje potrebo po zalivanju, ker preprečuje izparevanje vlage, varuje rastline pred pregrevanjem, izboljšuje strukturo tal in navsezadnje tudi polepša videz gredic. Ne glede na to, ali gre za zastirko iz slame, komposta ali lesnih sekancev, vselej nam prihrani ogromno dela in začetno delo z nastavljanjem zastirke se nam hitro poplača. Je pa treba paziti, da je sloj zastirke dovolj debel, vsaj 5 do 10 cm, pri slami in kompostu celo od 10 do 15 cm.
Za konec pametno priznajmo – verjetno se nam kljub vsem tem produktivnim pristopom ne bo vedno uspelo povsem izogniti preobremenjenosti zaradi dela na vrtu. A takrat, ko se to dogodi, se spomnite, kaj je tisto, kar je ključno: vrt je naš kotiček za uživanje. Tudi ko morda ne naredite vsega, je bistveno, da se znate v svojem zelenem raju sprostiti, se napolniti z obiljem, ki vam ga ponuja narava, in si vsake toliko tudi reči: »Bom jutri!« Če kje, je to na vrtu vsekakor dovoljeno.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
