Ta država želi kot prva v Evropi regulirati globoke ponaredke, pred katerimi ni varen nihče
Orodja umetne inteligence vse bolj postajajo del vsakdana. S tem pa se povečuje tudi nevarnost zlorab, denimo v obliki globokih ponaredkov. Danska vlada želi njihovo širjenje omejiti s spremembo zakonodaje.
Izraz globoki ponaredek (ang. deepfake) označuje fotografijo ali videoposnetek, ki je bil digitalno ustvarjen ali spremenjen s pomočjo generativne umetne inteligence. Pri tem sta lahko uporabljeni podoba in glas resnične osebe, zaradi česar so nekateri ponaredki tako prepričljivi, da mnogi več ne razberejo, da za njihovim nastankom stoji umetna inteligenca.
Kljub omejitvam, ki so jih ustvarjalci vgradili v najbolj priljubljene klepetalne robote, kot so Chat GPT, Google Gemini ali Perplexity, so uporabnikom še vedno na voljo klepetalniki, ki omogočajo ustvarjanje globokih ponaredkov s podobami oseb, brez da bi te soglašale ali sploh vedele, da se njihove fotografije in videoposnetki zlorabljajo na svetovnem spletu. Tudi za potrebe pornografskih vsebin – veliko težavo s tem imajo v Južni Koreji, kjer so oblasti lani odkrile kanal na aplikaciji za sporočanje Telegram. Tam si je pornografske globoke ponaredke, mnogi izmed katerih so bili ustvarjeni na podlagi skrivaj posnetih fotografij žensk, tudi mladoletnic, izmenjevalo več kot 200.000 Južnokorejcev.
Da do tovrstnih zlorab globokih ponaredkov ne bi prihajalo ali da bi jih bilo vsaj manj, je danska vlada včeraj napovedala spremembe zakona o avtorskih pravicah, ki bi vsakomur zagotovila do lastnega telesa, obraznih potez in glasu. Še pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami bo ministrstvo za kulturo v javno obravnavo poslalo predlog za dopolnitev obstoječe zakonodajne ureditve, končni predlog pa namerava predstaviti jeseni, poroča britanski Guardian.
Bojda pionirska zakonska ureditev tega področja v Evropi predvideva opredelitev globokih ponaredkov kot zelo realističnih upodobitev oseb, ki vključujejo uporabo njenega videza in glasu. Danski kulturni minister Jakob Engel-Schmidt upa, da bo zakon poslal »nedvoumno sporočilo,« da ima vsakdo pravico do svojega stasa in glasu. »Človeška bitja lahko 'spustijo' čez digitalni kopirni stroj in zlorabijo za najrazličnejše namene. Tega nisem pripravljen sprejeti,« je dejal za Guardian.
Zakonske spremembe naj bi uživale široko podporo med poslanci. Če bodo sprejete, bodo posameznikom na Danskem v teoriji omogočale, da od spletnih platform zahtevajo odstranitev njihovih lažnih ponaredkov, če so objavljeni brez soglasja.
Zakon bi uvedel tudi regulacijo »realističnih, digitalno ustvarjenih imitacij« umetniških del – najpogosteje so to imitacije glasbenih nastopov –, za kar bi bilo potrebno pridobiti soglasje izvajalca ali umetnika. V primeru kršitev bi lahko ti zahtevali odškodnino.
Danska vlada ob vsem tem poudarja, da pravila ne bodo veljala za parodijo in satiro.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
