Mikroklima na vrtu in barvite zasaditve
Pomlad je čas za pregled naših vrtov in načrtovanje. Pri tem ne smemo pozabiti, da ima vsak vrt vsaj kakšen prostor, kjer so mikroklimatske razmere popolnoma drugačne kot v okolici. Pri načrtovanju moramo to upoštevati. Le tako lahko izberemo prave okrasne rastline in dosežemo zdrave barvite zasaditve.
Zidovi in ograje ter pergole, ki jih obsije opoldansko sonce, so odlična mesta za plezalke in vzpenjavke, ki potrebujejo oporo in sončno mesto. Na drugi strani teh sten, ograj oz. pod pergolami pa bomo opazili hladno senco, ki je idealen prostor za zasaditev astilb, host, vodenk in drugih okrasnih rastlin, ki uspevajo v senci.
Ne smemo pozabiti, da je za ograjami in zidovi najbolj zavetrno območje na vrtu. Ta prostor na vrtu ni dober le za občutljive rastline, ki navadno niso prezimno trdne in jih moramo pred zimskim mrazom dodatno zaščititi, ampak je to tudi prostor, kjer naj bi imeli umeščene klopce za svoj oddih.
Betonska ograja ne pogojuje le zavetrnih območij, ampak je lahko za betonsko ograjo tudi suho območje, pred njo pa izdatno vlažno območje. Če imamo v svojem kraju stalne vetrove, ki pihajo večinoma v eno smer in smo na vrtu postavili ograjo tako, da je na poti vetra, potem smo v zavetrni legi pridobili še suho območje, saj dežne kaplje veter nese postrani in se tako zaletijo ob ograjo. Tako tik za ograjo pade manj dežja (t. i. dežna senca), medtem ko se dežne kaplje pred ograjo zlivajo po ograji navzdol in tik ob ograji nastane izdatno namočeno območje.
Izbor poleti cvetočih trajnic je na srečo pester. Višje sorte sadimo ob zidu, tako ne zakrivajo nižjih sort ob potki. Območje takoj za grmom je brezvetrno, nato pa se veter postopoma od višine grma proti tlom spušča, ko pa je veter tik nad tlemi, ni več brezvetrnega območja. To lahko opazimo tudi iz tlorisa. Veter objame grm in takoj za grmom je brezvetrno območje, ki se z oddaljenostjo od grma oži.
Ko to opazujemo, si lahko izrišemo posamezna območja, kjer bomo posadili rastline, ki uspevajo v senci in imajo raje nekoliko bolj suha tla, medtem ko na drugi strani ograje načrtujemo zasaditev rastlin, ki uspevajo v bolj vlažnih tleh. Predvsem moramo paziti, da na ta območja ne posadimo čebulnic, ki potrebujejo odcedna tla (tulipani, narcise, žafrani), lahko pa na primer tukaj posadimo zvončke. Če želimo čim manj takih območij, je priporočljivo, da namesto betonskih zidanih ograj oblikujemo žičnate ograje oz. ograje z medprostori, skozi katere lahko zapiha veter in dežuje bolj enakomerno.
Pri opazovanju vrta bodimo pozorni na sence večjih grmov in dreves, saj tu nastajajo hladna senčna območja. Predvsem so taka območja stalnica zimzelenim rastlinam, kot na primer rododendronu. Na senčnih območjih uspevajo astilbe, srčki (Dicentra spectabilis), kavkaška spominčica (Brunera macrophylla), iskrivke (Heuchera sp.), škrlatni naprstec (Digitalis purpurea), šmarnice (Convallaria majalis), od enoletnic pa so zelo priljubljene navadne vodenke (Impatiens walleriana). Na drugi strani teh zimzelenih večjih rastlin so sončna območja, ki so najbolj primerna za spomladi cvetoče čebulnice.
V hladni senci se lepo pokrovno razraste bršljan (Hedera sp.), ki ga popestri arum (Arum sp.).
Omenili smo že, da imamo na vrtu lahko tudi kotičke, v katerih se lahko odpočijemo in opazujemo lepote vrta v zavetrnem predelu za ograjo. Vendar nekateri uživamo tudi na soncu. Zato opazujmo osončenost našega vrta. Kje lahko postavimo klop za uživanje v jutranjem soncu, kje pa bomo lagodno uživali v popoldanskem soncu in opazovali sončni zahod? Na tlorisu vrta si označite področja in tako boste dobili pregled, kje postaviti klop, da boste uresničili svoje želje.
Za tople sončne predele si lahko omislimo pravo barvno paleto okrasnih trajnic in enoletnic, ki nas bodo ob počitku na soncu razveseljevale. Izberemo barve, ki so nam všeč. Če želimo zelo intenzivne kontraste, zasadimo rumeno-oranžne alstromerije (Alstroemeria sp.) v družbi modrih ostrožnikov.
Še več toplote občutimo ob zasaditvah rdeče oranžnih cvetočih rastlin. V takih zasaditvah, ko imamo cvetove le v toplih barvah, se poigramo s kombinacijo različnih oblik in struktur cvetja. Šopi monbrecije (Crocosmia – Monbretia sp.) še posebej poudarijo baklasto lilijo (Kniphofia sp.), ki iznad cvetočega »grma cvetov« poganja vertikalna socvetja, ki res žarijo kot prave cvetoče bakle.
Na sončnih legah sadimo tudi okrasne čebule (Allium sp.), ki nad zasaditvami prav impozantno segajo z ravnimi stebli v višino. Okrogla socvetja, ki so obarvana od bele do temno vijoličaste barve, so različno velika, vsa pa kot sateliti lebdijo nad zasaditvami.
Iz omenjenih primerov, kaj vse vpliva na mikroklimo na vrtu, vidimo, da je pomembno opazovanje našega vrta in pisanje zapiskov, ki so nam pozneje v pomoč pri načrtovanju. Posnetek stanja je predpogoj za uspešno načrtovanje zasaditev. Zdaj imamo na vrtu pomladansko cvetoče cvetje, ki ga lahko s premislekom kombiniramo z okrasnimi trajnicami pa tudi z enoletnicami. Če smo opazili, da nekatere trajnice ne rastejo in cvetijo, kot bi hoteli, in vam je morda članek pomagal prepoznati, da je razlog v napačni mikroklimi, je zdaj čas, da jih prestavite na bolj ugodne lege.
Če želite bolj naraven videz svojega vrta in imate sonca na pretek, si vsekakor omislite pestro zasaditev, ki vas bo spominjala na divjo cvetočo pokrajino.
Pomembno je, da je na vrtu vedno cvetje, ki ga občudujemo. Najpomembnejše pa je, da si izberete tako zahtevne rastline, kolikor imate časa za vzdrževanje vrta.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
