Hoste so kraljice senčnih vrtnih kotičkov
Hoste so tiste brezčasne trajnice, ki se na vrtove pogosto prikradejo skoraj neopazno – kot naključna rešitev za senčno lego, kjer nič drugega ne uspeva. V resnici pa so hoste mnogo več kot le »senčna zapolnitev praznine«. So rastline z bogato zgodovino, izjemno raznolikim sortimentom in pomembnim mestom v sodobnem vrtnem oblikovanju.
Moja mama je pred kakšnimi 100 leti od svoje mame dobila sadiko zelo trpežne »rože« in si jo odnesla na svoj novi dom, ko se je poročila. To je bila potem prva hosta, s katero sem se v otroških letih srečala. V senčnem kotičku pred kmečko hišo je rasla desetletja dolgo in imela je svetlo zeleno nežno listje ter belo cvetje. To hosto (Hosta plantaginea) še vedno videvam po slovenskih vrtovih, a žal velikokrat izpostavljeno močnemu soncu in sredi poletja vso ožgano, kar samo priča o pomanjkljivem vedenju lastnikov, kaj hoste potrebujejo za dobro uspevanje in lep videz.
V zadnjih desetletjih, ko smo med drugimi blagodatmi vsestranskega razvoja naše civilizacije doživeli tudi digitalizacijo in globalizacijo, se je splošna vrtoljubska kultura tudi pri nas razvila in vedno več je ljubiteljev in celo zelo dobrih poznavalcev trajnic, torej tudi host. Tudi naše vodilne vrtnarije, ki trajnice gojijo in razmnožujejo same in jih ne samo, ali vsaj v glavnem, pripeljejo od nekod, kjer so trenutno pač najcenejše, ponujajo veliko različnih host.
Kakšno mesto zasedajo v svetu hoste?
Ni veliko trajnic, ki bi imele tako veliko število izvornih vrst, ki rastejo v naravi, in še več vrtnarsko vzgojenih sort, kot prav hoste. V naravi vzhodne Azije raste na desetine in desetine vrst host, ki so jih tamkajšnji vrtnarji že od davnine prinašali na vrtove. Med kolonializmom so jih odkrili tudi Evropejci in jih najprej prinesli na angleške vrtove. Od tu so se razširile vsepovsod, praktično na vse celine. Danes obstajajo v Evropi tudi specializirane vrtnarije, ki gojijo izključno hoste. Še več pa je trajničarjev, ki poleg drugih trajnic gojijo tudi večje ali manjše število sort host.
V deželah z razvitim vrtnarstvom obstajajo tudi sistematične spodbude gojiteljem. V Angliji recimo država subvencionira tako imenovano nacionalno zbirko približno 400 vrst in sort host. Ustvaril jo je in jo vzdržuje ter laični in strokovni javnosti na ogled postavlja ljubitelj host, ki mu vrtnarjenje ni poklic, temveč hobi. Največji francoski in angleški gojitelji sadik host za trg se lahko pohvalijo z več kot 500 vrstami in sortami. Slovenci smo, sploh z našim majhnim trgom, daleč za njimi – naš največji gojitelj in ponudnik jih ponuja le okoli 70.
V svetu je med vrtnarsko strokovno literaturo, ki je seveda namenjena tako strokovnjakom kot tudi ljubiteljem, veliko knjig o hostah. Največ jih je seveda v angleškem jeziku. A tudi v drugih evropskih jezikih je nastalo ali jih je vanje bilo prevedenih kar nekaj. Zlasti nemške slovijo po natančnosti in zanesljivosti. Vrtnarske razstave, tiste lokalne, kot tudi tiste velike z dosegom v svetovnem merilu, veljajo za promotorje vrtne umetnosti, vrtnarskih tehnik in tehnologij ter seveda okrasnih rastlin. Tudi hoste se v velikem številu sort in na različne načine, vključene v vrtne kreacije, že zelo dolgo pojavljajo na njih. Vrtni in krajinski arhitekti, ki jim je poznavanje rastlinskih sortimentov abeceda, po vsem svetu hoste vključujejo tako v velikopotezne javne nasade kot tudi na intimne male vrtičke in večje vrtove. In seveda tudi na intenzivne strešne in terasne vrtove.
Vpogled v bogastvo sort in njihovo razmnoževanje
Med trpežnimi trajnicami so hoste vsekakor vodilne na področju raznovrstnosti oblik, velikosti, barv in strukturiranosti listja. Njih cvetje je manj bogato in manj barvito. Zajema vse odtenke lila, nekaj je tudi modrih in belih. So zvončaste oblike, redko z dvojnim cvetnim ogrinjalom ali dišeče, bolj ali manj strnjeno ali razpotegnjeno razporejeno na cvetnih steblih različnih višin. Nekatere sorte imajo mehko listje s tanko strukturo in nežno konsistenco, druge imajo čvrsto listje z debelo in čvrsto strukturo. Listi so lahko na dolgih ali kratkih pecljih, zelo široki in zaobljeni, ali ozki, zelo majhni ali ogromni. Listje je lahko enotne barve. Ti zajemajo nešteto odtenkov zelene, rumenozelene, sivozelene, sivomodre, skoraj čisto rumene. Ogromno sort host pa ima na najrazličnejše načine pisano listje s pravimi risbami in kompozicijami v različnih barvnih kombinacijah. Včasih je oblika risbe jasno definirana sortna lastnost. Še večkrat pa se pri isti sorti razvijajo spontani vzorci v vnaprej definiranih barvah.
Veliko je v vrtnarstvu v uporabi osnovnih vrst, prinesenih iz narave. Te so velikokrat genski material pri razvoju novih sort s križanjem in v novejšem času tudi z genskim inženiringom. Potem sledijo odbira in iskanje posebnih lastnosti ter registracija sort. Zelo pogosto nove sorte nastajajo z mutacijami na delčkih tkiva že obstoječih sort. Pri tem se dogajajo tudi laikom težko dojemljive situacije. A kdor se vsaj malo spozna na genetiko, si lahko poišče tolmačenje v zakonitostih dedovanja. Pred desetletji je tako gojitelj našel v skupini zeleno-belo pisanih host eno popolnoma belo rastlino, jo dal laboratorijsko razmnožiti, jo poimenoval ter jo dal na trg kot veliko posebnost.
Čisto bele rastline so pač redkost! Ta hosta se je kar nekaj časa v katalogih nekaterih evropskih vrtnarij ponujala kot »bela hosta« z imenom in priimkom. A kmalu se je pokazalo, da je po naravni poti skoraj ni možno množiti in, kar je še huje, v njenih listih se je začela kmalu pojavljati tudi zelena barva ter je sčasoma nadvladala belo. Rastlina je torej sčasoma izgubila karakteristike, zaradi katerih je dobila ime in bila poslana na trg.
Razmnoževanje host je zelo preprosta ali pa tudi zelo komplicirana zadeva, odvisno od ciljev, ki si jih je gojitelj zastavil. V domačih razmerah lahko staro in močno razraščeno skupino hoste, ki morda raste na stalnem mestu že leta in leta, morda celo desetletja, preprosto izkopljemo in razdelimo na poljubno število delov. Vsakega posebej znova posadimo na novo mesto približno enako globoko, kot je rasel prej. To lahko storimo zgodaj spomladi ali na začetku jeseni. In to je vsa umetnost!
Ko pa se množenja host lotimo profesionalno, se moramo predvsem zavedati, da ne moremo pričakovati neomejenega števila »mladičko«, saj jih lahko množimo le s pomočjo deljenja. Tu pa je narava tista, ki narekuje tempo množenja. Zato se tega dela loteva le malo trajničarjev, sploh pa slovenskih. Kadar torej želimo na hitro pridobiti veliko število novih sadik določene sorte, nam ostane le laboratorijsko množenje s pomočjo tkivnih kultur oziroma mikropropagacije. Tega pa se lotevajo le zelo veliki gojitelji z zelo razvejanim trgovanjem, a z zelo omejenim sortimentom. Po navadi so to multinacionalke. Bogastvo sort host zagnani vrtnarji še vedno vzdržujejo na klasičen način, z množenjem z delitvijo.
Uporaba na vrtovih, v parkih in cvetličarstvu
Hoste največkrat gojimo zaradi listja in manjkrat zaradi cvetja. A ker je njihovo listje od sorte do sorte zelo različno, lahko v senčnih delih vrtov z njimi ustvarjamo prave kompozicije tudi, če družimo med seboj samo različne hoste. Še več oblikovalskega navdiha pa dobri poznavalci trajnic lahko najdejo ob druženju host z drugimi senčnimi trajnicami. Posebno mesto hoste zavzemajo na nekaterih zbirateljskih vrtovih. Pa tudi velikopotezni motivi z večjim številom enakih host v javnih nasadih niso redkost, kadar takšne parke oblikujejo mojstri svojega poklica. In skoraj vsak slovenski vrtičkar se kdaj sprašuje, kaj bi lahko raslo v nekem njegovem senčnem kotičku na vrtu, terasi ali balkonu, kjer mu »zaradi sence nič ne raste«. In med najbolj nezahtevnimi ter skoraj v nedogled živečimi trajnicami za takšne prostore so gotovo prav hoste.
V cvetličarstvu so zelo uporabni listi host. Seveda ne vseh sort kar počez in le sezonsko. Za te namene je treba poiskati tiste s čvrsto listno substanco, da ohranijo tudi odrezani svojo svežino čim dlje. In imeti morajo dovolj dolg listni pecelj, da dajo aranžerju čim večje oblikovalske možnosti. Pri nas jih uporabljajo le bolj inovativni cvetličarji, ki jih pravočasno vnaprej naročijo pri distributerjih cvetja, ker niso vedno na razpolago in tudi ne spadajo med poceni cvetličarski material. Še bolj inovativni pa si ustvarijo kar svoje domače nasade, iz katerih črpajo potem navdih in »material«. Najbolj inovativni znajo v šopke vkomponirati tudi dolga odcvetela cvetna stebla s semenskimi »stroki« ali »čaurami«, razporejenimi enakomerno po njihovi zgornji tretjini.
Sajenje in oskrba host
Hoste potrebujejo samo zaščito pred žgočim soncem in dovolj hranilno ter globoko čisto navadno vrtno prst in malo potrpljenja, da se vrastejo in razrastejo. V prvem letu po sajenju bo napredek minimalen, potem pa se bodo razvile goste blazine korenin in odebeljenih na pol podzemnih stebel, ki bodo tudi rezerva vode za sušne čase. Zato je pri že vraščenih rastlinah zalivanje morda potrebno le ob izrednih sušah. Kot pri vseh drugih gojenih rastlinah je tudi pri hostah pomembno, da jih zavarujemo pred konkurenco plevelnih rastlin in da sproti skrbimo za lep videz nasada z odstranjevanjem morebiti poškodovanih ali odmirajočih listov in cvetnih stebel.
Največ težav gojiteljem host povzročajo invazivni »uvoženi« rdeči lazarji. A ta škodljivec tako ali tako »pokosi« na vrtu marsikaj, in ne samo host. Zato mu je pač treba napovedati vojno! Na trgu je dovolj sredstev za to, tudi za okolje in druge živali popolnoma nenevarnih. Le redno jih je treba uporabljati, če se na vrtu pojavijo polži. Kdor tega ne zmore, pač ne more na svojem vrtu vzgojiti niti solate.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
