Trajnice s cvetovi močnih barv
V vrtovih igrajo pomembno vlogo tudi barve in trajnice imajo pri ustvarjanju barvitih poudarkov na vrtu prav posebno vlogo. Številne med njimi imajo cvetove zelo močnih, lahko rečemo kričečih barv. Spoznajmo nekatere.

Tako kot radi rečemo, da dober vrtnar ne more brez vrtnih škarij, a jih vedno uporablja s tresočo se roko, lahko tudi rečemo, da so trajnice z zelo živo pisanim cvetjem v oblikovanju vrtov zelo pomembne, a jih je treba vedno umeščati zelo previdno in z razmislekom. No, marsikdo se jim raje odpove, ker se mu zdijo kričeče. Nekateri jih prištevajo kar k »nasilnim«. Kar je po mojem sicer pretirano, saj mislim, da s kombinacijo umirjenih barv, od bele, vijolične, rožnate do modre, z zelo živimi lahko ustvarimo odlično barvno kompozicijo.
PREBERITE TUDI:
##ARTICLE-1819361##

Seveda je treba tudi vedeti, da različne trajnice cvetijo v različnih časih in je kompozicijo treba ustvarjati za vsako obdobje posebej. Če ima natančni barvni sladokusec namen posaditi dve trajnici z med seboj nekompatibilno obarvanim cvetjem in ima zato pomisleke, mora upoštevati tudi, kdaj cvetita, hkrati ali ne. Tista, ki cveti recimo jeseni, ne vpliva na barvno kompozicijo s tisto, ki cveti spomladi.

Barv na vrtu pa ne ustvarjamo samo s cvetjem trajnic, temveč tudi cvetjem grmovnic in dreves. Pomembne pa so seveda še barve listja trajnic in tudi dreves in grmovnic.
Toliko za uvod k razmišljanju o trajnicah s cvetovi močnih barv.
Kako vključujemo trajnice močnih barv med drugo vrtno rastlinje?
Najprej je treba znova poudariti, da imajo vsake oči svojega malarja in imamo torej sila različne okuse. In vsak vrt mora najprej biti pisan na kožo tistemu, ki mu je namenjen in se z njim stalno ukvarja. Ne oblikovalcu, ki smo ga morda drago plačali in ki nam vrt zasadi in ga potem ne vidi morda nikoli več oziroma ga ne zanima več. Seveda pa načrtovalci vrtov s svojimi načrti, hoteli ali ne, izražajo tudi svoj okus, ki se od načrtovalca do načrtovalca lahko zelo razlikuje.


Najboljši načrti nastajajo, kadar se okus naročnika ne razlikuje preveč od okusa načrtovalca. Seveda velja, da tudi vsak bolj ali manj vešč amaterski načrtovalec, ki oblikuje svoj vrt in ga sproti prilagaja svojim novim spoznanjem in vedenjem, tudi odkrivanjem novih vrst in sort trajnic, z rezultati svojega dela kaže svoj okus. In edino prav je, da si vsak oblikuje vrt, v katerem bo užival. To pomeni, da bo nekdo dal poudarek trajnicam s cvetovi močnih barv in bo takšne poiskal med tistimi, ki cvetijo zelo zgodaj spomladi, in tistimi, ki cvetijo šele jeseni, pa tistimi, ki cvetijo vmes. Tako bo glavnina njegovih vrtnih gred dolgo časa zelo živih barv.
Takšen oblikovalec vrta (poklicni ali amaterski) bo zelo verjetno posvetil veliko pozornosti tudi barvitemu listju različnih drugih vrtnih rastlin, ne samo trajnic. Nekdo drug bo žive barve uporabil kot enakopravnega partnerja nežnejšim odtenkom. Tretji bo močne barve uporabil le kot dodatek bolj nevtralnim in nežnejšim barvam tako cvetja kot tudi listja.


Trajnice močnih barv niso za vsak okus
Ljudje imamo do barv različen odnos. Nekateri imajo radi žive in močne barve, drugi bolj umirjene, nežne ali celo hladne. To se odraža tudi v vrtni umetnosti, kjer vsak vrtni oblikovalec daje pečat svojim stvaritvam tudi z barvami cvetja in listja uporabljenih rastlin. Že res, da dobri oblikovalci do neke mere upoštevajo okus svojih naročnikov, a vsaj sugerirajo svoje dojemanje lepote. Prav tako amaterski oblikovalci svojih vrtov uporabijo svoje znanje in poznavanje rastlin, še bolj pa svoj okus, zlasti kar zadeva barve.

Tako nastajajo vrtovi z živo pisanim in kričečim cvetjem, pa tudi vrtovi s samo belim cvetjem in čim bolj belo obarvanimi listi trajnic in celo drevnine. Ali tako imenovani modri ali rožnati vrtovi. Vemo sicer, da čisto belo listje, takšno, ki ne vsebuje nič ali skoraj nič klorofila, dolgoročno ne more preživeti. Zato belo ali belo pisano listje velikokrat hitro začne zeleneti in sčasoma zelena barva prevlada nad belo. Za take rastline laično rečemo, da so se »zbaštardirale«.

Spominjam se obiska legendarne oblikovalke vrtov, arhitektke Jute Krulc, v naši vrtnariji pred mnogo leti. Ko sva se sprehajali med našim sortimentom trajnic in sem jo tu in tam opozorila na kakšno v tistem času necvetočo, češ »ta pa cveti v zelo močni rdeči barvi«, je hitro odvrnila: »Rdeče barve pa ne maram!« In tudi ko smo se na številnih strokovnih potovanjih po vrtnarskih razstavah, botaničnih vrtovih, vzorčnih zbirateljskih in ljubiteljskih vrtovih in javnih parkih družili, je rdečo barvo sicer tolerirala, nikoli pa je ni občudovala tako kot nekateri (ali pa kar večina) drugih udeležencev.


Znameniti in svetovno znani oblikovalec vrtov Piet Oudolf nam je ob začetku »svojega pohoda v svet oblikovanja vrtov« razlagal, da je skupaj z ženo zasnoval vrtnarijo s čisto posebnimi trajnicami v skladu s svojim okusom, ki jih po drugih (se pravi standardnih vrtnarijah) ni našel. Želel si je namreč trajnic s preprostim videzom, čim bolj podobnim tistim v naravi rastočim in seveda tudi s cvetjem v barvah, podobnih takšnim, kot rastejo v naravi.
Moj osebni pristop k vključevanju trajnic s cvetjem močnih barv v vrtove

Tako kot se ne bi rada odpovedala nobeni drugi barvi, se ne bi tudi rdeči in drugim močnim barvam. Prav gotovo so mi všeč kombinacije tako listja kot cvetja v različnih barvah. A vedno mora biti doseženo ravnotežje in listje in cvetje močnih barv ne sme prevladovati. Lahko pa je dober poudarek v kombinaciji s tistimi trajnicami, ki imajo naraven (če hočete divji) videz in tudi morda izhajajo prav iz divje narave. V nekaterih vrtovih ali vsaj v nekaterih delih vrtov lahko damo poudarek živahnosti, marsikdaj pa se je bolje držati umirjenosti in bolj nevtralnih, tudi hladnih barv.






Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se