Sivka – dišeča princeska vrta
Dišečega vrta si brez sivke težko predstavljamo. Vsestranska aromatična rastlina, ki vrtu doda barvo, vonj in teksturo, je enostavna za gojenje in se dobro ujema z drugimi trajnicami in grmovnicami. Njena brezčasna aroma nas vedno znova navdušuje.
Sivka je z nami že vsaj 2500 let. Njena izvirna rastna območja so Mediteran, Bližnji vzhod in Indija. Starim civilizacijam je služila predvsem v kozmetične in zdravilne namene. Egipčani so jo uporabljali pri balzamiranju, iz nje so izdelovali zdravilna mazila in parfume. Grki in Rimljani so z njo odišavljali in razkuževali prostore javnih kopališč, s sivkinim oljem so blažili številne bolezni, viseči šopki sivke ob posteljah pa menda blagodejno vplivajo tudi na njihovo ljubezensko življenje. V srednjem veku so z njo dimili prostore, da bi se ubranili kužnih bolezni. Navdušenje nad sivko tudi v poznejših zgodovinskih obdobjih ni uplahnilo, prav posebno gorečo naklonjenost so ji izkazovali Angleži, pri katerih še danes zavzema posebno mesto tudi v hortikulturi.
PREBERITE TUDI:
Katera je prava?
Obstaja približno štirideset vrst in več sto sort sivk, zato se tudi največji ljubitelji težko znajdejo med nepregledno množico sivk, ki se med seboj razlikujejo po vonju, velikosti listov, obliki socvetij in barvi cvetov.
Najbolj razširjena je navadna sivka (Lavandula angustifolia), ki jo ponekod imenujejo tudi prava sivka, angleška sivka ali ozkolistna sivka. Barve njenih cvetov variirajo od bele do vijolične. Je nizke rasti in zaradi svoje trdoživosti prenese tudi zelo nizke temperature. Uporablja se v kulinariki, kar pa ne velja za širokolistno sivko (Lavandula latifolia), ki ima zaradi večje vsebnosti kafre ostrejši vonj. Širokolistna sivka je odličen antiseptik, preprečuje okužbe in celi rane.
Velika vsebnost kafre je značilna tudi za lavandin (Lavandula x intermedia), ki je hibrid prave sivke in širokolistne sivke. Lavandin za oralno uporabo, pomiritev in proti nespečnosti ni primeren, je pa odličen naravni repelent in razkužilo. Tako kot budrovka, podvrsta lavandina, katere eterično olje nam kot pravo sivko tako radi zavajajoče ponujajo poleti na hrvaških otokih.
In kako ločimo lavandin od prave sivke? Lavandin je višje rasti in bolj razvejan. V primerjavi s pravo sivko, ki ima eno socvetje, ima lavandin tri socvetja ostrejšega vonja. Tudi vsebnost eteričnih olj je pri lavandinu skoraj trikrat večja kot pri pravi sivki.
Druge sivke so nekoliko manj odporne in kratkožive. Mednje spadata nazobčana sivka (Lavandula dentata), za katero je značilen blag vonj s pridihom limone, in čopasta sivka (Lavandula stoechas), ki jo ponekod imenujejo francoska sivka. Zraste do višine največ pol metra. Med sivkami zacveti prva. Njene po kafri dišeče cvetove, ki spominjajo na ananas, občudujemo že aprila. Kot manjša okrasna rastlina pride še posebej lepo do izraza v cvetličnih posodah iz terakote.
Kompleksnost vonja
Aroma sivke je zeliščna in sladko cvetna, z bogatimi lesno balzamičnimi podtoni in pridihom začimb. Vonj sivke nikakor ni še ena tistih sladkobnih dišav, ki nas takoj omamijo, saj je v ozadju čutiti ostro aromo, ki spominja na nežno različico rožmarina. S svojim večplastnim značajem, s katerim ustvarja harmonijo med vonji, ki se sicer težje kombinirajo, je že od nekdaj zelo priljubljena v parfumski industriji, kjer je nepogrešljiva predvsem v moških kolonjskih vodicah in dišavah klasičnega parfumskega akorda fougere, ki so namenjene tako moškim kot ženskam.
Dišeči sosedi za še več vonja
Sivko na vrtu kombiniramo z drugimi rastlinami, ki cvetijo sočasno in uspevajo v podobnih rastnih razmerah – na sončnih rastiščih v dobro odcednih in peščenih tleh. Če želimo kompleksnost njenega vonja še bolj poudariti, jo sadimo v družbo z nekaterimi drugimi aromatičnimi rastlinami, kot so žajbelj, rožmarin, timijan, pehtran, bazilika in jasmin.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
