Shutterstock

1. Trata pomeni površino s travo (in ne z mahom in pleveli!)

Ni ga vrtnarja, ki se mu ne bi tudi na že lepo negovano zelenico zasejali pleveli. Semena prinese veter s sosednjih travnikov, še posebej hitro se razpase regrat. Pleveli na trati niso le estetski problem, s trato tekmujejo tudi za hranila in vodo. Najučinkovitejše jih bomo imeli pod nadzorom, če bomo ukrepali takoj, ko opazimo plevele.

Odstranimo celotno rastlino – tudi korenine, pred semenjenjem. Pri mahu bomo imeli malenkost več dela. Običajno se razraste na zbitih tleh in v senci. Za njegovo odstranjevanje uporabimo specialna sredstva. Ob njihovi uporabi bo mah počrnel in ga bomo lahko preprosto odstranili. Prazna mesta bo pred setvijo primerne travne mešanice treba prezračiti.

Lucija Kinkel

2. Prezračimo korenine

Zračenje tal je pomembno letno opravilo na vsakem vrtu, še posebej na domačih vrtovih, ki so namenjeni preživljanju prostega časa. Tako igra otrok kot hišnih ljubljenčkov na trati sčasoma zbijeta tla. Zračenja manjših površin se lotimo ročno z vilami, za večje površine pa uporabimo vertikulatorje.

PREBERITE ŠE:
-Vrtni travnik je trajnostni projekt in ne le zapleveljena trata
-Kako zarobiti travo?

Z vilami v trato naredimo od 10 do 15 cm globoke luknjice. Po prezračeni trati potresemo kremenove peske in jih nežno pograbimo v luknjice, da izboljšamo odtekanje vode. Zračenja trate se lotimo pozno spomladi, ko smo trato že nekajkrat pokosili.

3. Dosejemo trato 

Lucija Kinkel

Za dosejevanje uporabimo mešanico, ki je primerna za lego trate (če ta leži v senci, uporabimo travne mešanice za senco itd.). Opravilo je nujno, če želimo gosto trato, če smo odstranili mah ali so nastale prazne zaplate zaradi zastajanja vode.
Ker mrzla tla zavirajo kalitev, naj se nam ne mudi preveč. Počakajmo, da bodo tla ogreta na 10 °C, šele nato začnimo dosejevati. Najlažje bomo semena enakomerno potresli, če bomo po vrtu naredili mrežo – najprej posejmo seme v vodoravnih črtah, nato pa še v navpičnih. Če imamo veliko površino, nam bo prav prišel trosilnik semen. Dosejano površino zalivajmo dvakrat na teden prvi mesec, da se trava res dobro ukorenini. Prvič jo kosimo šele, ko doseže višino od 5 do 8 cm.

4. Redna košnja in jasne meje

Čeprav se moramo včasih k redni košnji kar malo prisiliti, se nam bo to obrestovalo v lepem in negovanem videzu zelenice, posledično pa tudi celega vrta. Košnje se vedno lotimo, preden pleveli zacvetijo. Tako preprečimo raznašanje njihovega semena po trati. V visoki trati se zelo radi zadržujejo klopi, zato se pred košnjo vedno zaščitimo z uporabo repelenta proti klopom.

Pri košnji kosilnice nikoli ne nastavimo prenizko – naenkrat ne smemo odkositi več kot ene tretjine višine trave. V vročih poletnih dneh kosimo višje, da ohranimo korenine v senci.

Za negovan videz uredimo tudi stike trate in drugih površin. Pri razmejevanju travne površine in preostalih zasajenih površin si lahko pomagamo z robniki (kovinski, betonski …). Travo, ki štrli čez robnik ali na tlakovano površino, postrižemo. Tako dosežemo jasne meje in urejen videz vrta.

Lucija Kinkel

5. Gnojenje

Gnojenje trate bi moralo biti na obveznem seznamu vrtnih opravil, vendar je le pri redkih tako. Ker trato redno kosimo, bi jo morali tudi gnojiti. Po navadi jo gnojimo v spomladanskem in jesenskem obdobju. Spomladi uporabimo gnojila z večjo koncentracijo dušika, jeseni pa trato dognojimo z gnojili z manjšo vsebnostjo dušika ter večjo vsebnostjo kalija in fosforja.

6. Uporaba pokrivnih trajnic namesto trate

Na zelo težavnih legah – na primer v senci pod drevesi – si lahko težave s trato prihranimo, če namesto trate tja zasadimo trajnice. V senci dreves bodo odlično uspevale hoste, različni šaši, bergenije, praproti ... Tudi v različnih kotih, kjer se ne zadržujemo, lahko trato nadomestimo z okrasnimi rastlinami. V tem primeru lahko posežemo po kombinaciji trajnic in lesnatih rastlinah, ki bodo vrtu dodale svoj pečat.