Rože in vrt
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Dišeči oljni rastlinski pripravki z domačega vrta


Liljana Jantol Weber
21. 3. 2025, 11.48
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Uporaba rastlinskih pripravkov za nego telesa ima dolgo zgodovino in sega v čas pred izumom destilacije eteričnih olj, po katerih danes tako radi posegamo. V domačem vrtu lahko pridelamo svoj rastlinski dišeči material in iz njega izdelamo blagodejne pripravke za sprostitev in lajšanje marsikatere zdravstvene tegobe, ki nas pesti po napornem delu v vrtu.

diseci naslovna-apr24.jpg
Shutterstock
Dišeča olja

Rastlinska lepotila naših babic

Zaradi nedostopnosti in visokih cen kozmetičnih izdelkov so naši predniki nekoč redno uporabljali doma narejene rastlinske pripravke, predvsem za nego kože in las. Iz rastlin so zato pripravljali sveže iztisnjen sok, poparke, zeliščne vodice, dišeča olja in mazila. V domači kozmetiki je za vse kožne tegobe še danes najpogostejše ognjičevo mazilo, prav tako še vedno posegamo po kumari, ki velja za eno najstarejših rastlinskih lepotil pri kožnih izpuščajih in odstranjevanju peg.

diseci3-apr24.jpg
Shutterstock
Macerat sivke (Lavandula angustifolia), pri katerem običajno uporabimo olivno olje, je vsestransko uporaben, saj pomaga pri vnetju mišic, glavobolu in revitalizaciji kože, pomirjujoče pa deluje tudi na naše duševno počutje.

Proti mozoljavosti velja poskusiti tudi z rmanovo vodo, žajbljevim in kamiličnim čajem, hrenom, namočenim v kis, kot učinkovit recept za lepo polt pa so naše babice uporabljale prašnike bele lilije, namočene v žganje. Pri odpravljanju neprijetnega telesnega vonja so bili nekoč v splošni rabi sveži listi bazilike, s katerimi so se podrgnili po koži, mlada dekleta pa so vejico bazilike, shranjeno v molitveniku, pogosto nosila tudi k nedeljski maši, saj naj bi vonj bazilike spodbujal naklonjenost med dvema osebama.

Blagodejnost oljnih rastlinskih izvlečkov

Med najpreprostejše domače postopke, s katerimi izkoristimo zdravilne in negovalne učinkovine rastlin, spadajo oljni izvlečki (macerati oz. izlužnine); te dobimo, ko iz rastlin med namakanjem v olju izlužimo tiste aktivne zdravilne snovi, ki so topne v maščobi. Vsem je dobro poznano šentjanževo olje in njegove antioksidativne, protivnetne in protimikrobne učinkovine, ki se podobno kot ognjičeva mast še danes najde v marsikateri domači lekarni.

diseci6-apr24.jpg
Shutterstock
V sončnično olje namočeni sladki cvetovi lipe (Tilia platyphyllos) kožo pomirjajo in mehčajo.

Tudi iz nekaterih dišečih rastlin si lahko sami izdelamo blagodejna olja s širokim spektrom aromaterapevtskih učinkov, pri čemer potrebujemo le primeren rastlinski material, kakovostno hladno stisnjeno nerafinirano rastlinsko olje (npr. olivno, sončnično, mandljevo, kokosovo) in sterilizirano stekleno posodo s širokim grlom, ki dobro tesni. Pri tem velja upoštevati, da je treba rastline z veliko vsebnostjo vode najprej posušiti, s čimer podaljšamo rok trajanja izlužnine.

Za sušene rastline uporabimo suhi postopek, pri katerem z oljem zalite rastline v dobro zaprtem kozarcu hranimo v temnem in hladnem prostoru približno mesec in pol, nato jih precedimo skozi gazo in nalijemo v stekleničke. Tak macerat bo obstojen do enega leta. Obstaja tudi hitrejši postopek, pri katerem sveže rastline v olju toplotno obdelamo z izpostavljanjem soncu ali večurnim segrevanjem v vodni kopeli. Čeprav so te izlužnine manj obstojne in se rade pokvarijo, je kar nekaj dišečih rastlin, ki jih je treba macerirati sveže, na primer šentjanževka, laški smilj in cvet vrtnice.

diseci5-apr24.jpg
Shutterstock
Oljne izvlečke lahko pripravljamo tudi iz kombinacije več zdravilnih rastlin. V mandljevem olju macerirani deli rmana (Achillea millefolium), slezenovca (Malva sylvestris) in trpotca (Plantago lanceolata) pospešujejo celjenje ran ter blažijo sončne opekline in pike žuželk.

Aromaterapevtske učinkovine dišečih izlužnin pri delu na vrtu

Ko nas po dolgem delu na vrtu začnejo boleti mišice, si lahko pomagamo z vtiranjem oljnega macerata, izdelanega iz bazilike ali lovorja; z dodajanjem listov poprove mete ali rožmarina bomo še dodatno spodbudili pretok krvi. Izlužnina iz cvetov sivke ali laškega smilja nam bo ublažila mišične krče in vnetna stanja pri zvinih in modricah, ki so pogosta tudi pri vrtnarjenju.

diseci1-apr24.jpg
Shutterstock
Laški smilj (Helichrysum italicum) se najbolje izkaže v kombinaciji z olivnim oljem. Izlužnina ima vrsto blagodejnih učinkov na kožo, ki jo hrani, vlaži in celi.

Za poletno nego kože, izpostavljene močnemu soncu, si takoj, ko izpulimo prvo korenje, pripravimo macerat iz posušenih nastrganih korenčkovih rezancev. Odlično masažno olje za sproščanje si pripravimo iz melise, medtem ko nas bodo v miren spanec po napornem delu v vrtu zagotovo zazibali opojni cvetovi kamilice, namočeni v kokosovem olju. Nikakor pa ne pozabimo na izlužnino najbolj dišeče vrtnice z našega vrta, ki bo celotno vrtnarsko sezono negovala našo kožo in božala našo dušo.

diseci4-apr24.jpg
Shutterstock
Cvetovi japonskega šipka (Rosa rugosa), namočeni v mandljevo olje, pomirjajo in vlažijo kožo.

Pri izdelavi izlužnin bodimo ustvarjalni – tako pri izbiri nosilnih olj kot pri kombinacijah rastlinskega materiala, ki je še toliko dragocenejši, ker smo ga vzgojili sami.

diseci2-apr24.jpg
Shutterstock
Oljni izvlečki navadne marjetice (Bellis perennis) pomagajo k lepši polti, saj blažijo rdečico, zmanjšujejo pigmentne madeže in starostne pege.
diseci7-apr24.jpg
Shutterstock
Bršljanasto grenkuljico (Glechoma hederacea) v vrtu pogosto tretiramo kot nadležen plevel, a jo zaradi njene prijetne arome lahko s pridom uporabimo tako v kulinariki kot pri zdravljenju, saj namočena v mandljevo olje spodbuja hitrejše obnavljanje odrgnin in udarcev.

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.