Shutterstock

Metuljna spirala je pravzaprav zelo podobna zeliščni spirali, o kateri smo v naši reviji že pisali. Predvsem je podoben njen koncept: je tridimenzionalne oblike, to pa dosežemo tako, da iz naravnih kamnov sestavimo nekakšno spiralno »obzidje« s terasami, ki se dviga proti sredini. Na zunanjem, najnižjem delu je lahko tudi vodni vir, nato pa postajajo terase proti sredini dvigajoče se spirale čedalje bolj suhe. Idealna velikost za tako strukturo je 3 x 3 metre, namesto kamnov lahko za ogrodje uporabimo tudi bolj vzdržljive vrste lesa, a to ne sme biti impregnirano s kemijskimi zaščitnimi sredstvi, ki metuljem škodijo. Kamni ali opeke imajo prednost, da ohranjajo toploto, zato se rastline ohranijo dlje v jesen, ko se nočne temperature že nižajo.

shutterstock

Kam jo postavimo?

Pomembno je, da za metuljno spiralo izberemo čim bolj sončno mesto, saj metulji obožujejo sončne žarke. Več ko bo sonca, privlačnejša bo zanje zasaditev. Priporočljivo je tudi, da je lega zavetrna, saj drugače veter lahko nežna bitja tudi odpihne drugam. Ključen pa je seveda izbor rastlin, in prav v tem se zeliščna in metuljna spirala nekoliko razlikujeta. Ker za dobro naših gostov na spirali ne želimo uporabljati nobenih pesticidov ali drugih kemijskih sredstev, se vedno odločimo za odporne rastline, ki se jim škodljivci in rastlinske bolezni najpogosteje ognejo.

Ali ste vedeli? V Sloveniji obstaja približno 180 vrst dnevnih metuljev, nočnih, ki jih imenujemo tudi vešče, pa je kar 3200 vrst.

Najbolj primerne rastline

Vse cvetoče rastline niso primerne za potrebe metuljev, saj ti hrano nabirajo izključno z rilčkom, ki ga vtaknejo v cvet in tako iz njega posrkajo medičino. Cvetovi, ki jih obiskujejo, so tako nekoliko večji in bolj ploske oblike, da lahko preprosto sedejo nanje. Sladko medičino bodo z veseljem pili iz naslednjih rastlin (naštevamo od zunanjega dela spirale proti notranjosti):
- črna detelja (Trifolium pratense) – višina od 15 do 80 cm, cvetenje od aprila do oktobra;
- navadna krvenka (Lythrum salicaria) – višina od 50 do 70 cm, cvetenje od julija do septembra;
- travniški grahor (Lathyrus pratensis) – višina od 30 do 60 cm, cvetenje od junija do avgusta;
- konjska griva (Eupatorium cannabinum) – višina od 50 do 150 cm, cvetenje od julija do septembra;
- navadna česnovka (Alliaria petiolata) – višina od 30 do 90 cm, cvetenje od aprila do julija;
- koper (Anethum graveolens) – višina od 60 do 120 cm, cvetenje od junija do avgusta;
- travniška kadulja (Salvia pratensis) – višina od 60 do 70 cm, cvetenje od maja do avgusta;
- navadni gadovec (Echium vulgare) – višina od 30 do 100 cm, cvetenje od maja do oktobra;
- navadna madronščica (Linaria vulgaris) – višina od 20 do 60 cm, cvetenje od maja do oktobra;
- zelje (Brassica oleracea) – višina od 20 do 30 cm, cvetenje od aprila do oktobra;
- velikocvetni grenik (Iberis sempervirens) – višina od 20 do 30 cm, cvetenje od aprila do maja;
- muškatni slezenovec (Malva moschata) – višina od 40 do 60 cm, cvetenje od junija do oktobra;
- navadna nokota (Lotus corniculatus) – višina od 20 do 30 cm, cvetenje od maja do septembra;
- spomladanska resa (Erica carnea) – višina od 20 do 30 cm, cvetenje od januarja do aprila;
- navadna podkvica (Hippocrepis comosa) – višina od 10 do 25 cm, cvetenje od maj do junij;
- timijan (Thymus vulgaris) – višina od 10 do 40 cm, cvetenje od maja do oktobra.

Možne alternative so tudi turški nagelj, žametnica, cinije, sivka, ameriški slamnik, hermelika, verbene …

Shutterstock

Shutterstock

Shutterstock

Shutterstock

Shutterstock

Kako zgradimo metuljno spiralo?

Shutterstock

Ko izberemo primerno mesto, na njem izmerimo želen premer in v sredino zapičimo palico. Nanjo pripnemo dovolj dolgo vrv, ki ima na koncu pričvrščeno kredo. Vrv potegnemo do želene velikosti premera in jo enakomerno vlečemo v krogu naokoli palice, tako da ob tem s kredo začrtamo krožnico. Iz označenega mesta izkopljemo zgornjo plast zemlje in temeljito očistimo vseh plevelov. Na spodnji del začnemo v spirali nalagati večje kamne, nato pa počasi začnemo spiralo dvigati še v višino. Manjše kamne nalagamo na večje, vrhnja plast naj bo rahlo nagnjena proti notranjosti. Zunanji del spirale naj bo nižji in se postopoma dviguje do sredine, nekje največ do 100 cm. Prostor med posameznimi stenami spirale naj bo med 30 in 50 cm, vmesne vrzeli pa zapolnimo z drobnim kamenjem; podobno napolnimo tudi luknjo na sredini spirale. Na vrhu dodamo še vrtno zemljo, ki ji primešamo kompost. V tako pripravljene »gredice« nato le še posadimo izbrane rastline.

Poskrbimo tudi za podmladek metuljev

Shutterstock

Ob tem se bo morda kdo vprašal, ali je smiselno ustvarjati prijazno okolje za gosenice. Mar niso to tiste požrešnice, ki pustijo škodo na najsočnejših listih? Res je, da je med metulji tudi nekaj takih, ki s svojimi gosenicami škodujejo našim vrtninam, a zato moramo poskrbeti, da jih bo metuljna spirala privlačila bolj kot naše zelenjavne gredice. Če jih bodo sobane za goste zadovoljile, je le malo možnosti, da bodo hodile v zelje drugam. Ob tem naj omenimo, da so tudi gosenice pomemben delček pri ohranjanju biodiverzitete in pomagajo tudi pri ohranjanju ravnotežja, ob katerem ni skrbi, da bi se preveč namnožili nekateri drugi, veliko nevarnejši škodljivci.