Shutterstock

Čas je, da v Sloveniji napovemo vojno sladkorju v hrani in pijačah ter tako zaščitimo otroke in mladostnike pred njegovimi številnimi slabimi učinki. 

Za začetek tako, da brez fige v žepu obdavčimo sladkane izdelke in omejimo ali celo prepovemo njihovo oglaševanje otrokom.

Tako »Googlovi dohtarji« kot pravi zdravniki vam bodo razložili, da je sladkor v prevelikih količinah pravzaprav strup, ki uničuje človeško telo. Neštete znanstvene študije so onkraj vsakega dvoma pokazale, da slabo vpliva na praktično vse organe in strukture našega telesa ter povzroča številne kronične bolezni. Še posebej pa so za škodo, ki jo povzroča sladkor v vseh oblikah, občutljiva razvijajoča se otroška telesa, ki jim pretirano uživanje presladke hrane in pijače nemalokrat povzroči nepopravljive posledice. Kakšne so, že dolga leta iz prve roke zaskrbljeno spremlja profesor doktor Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinolgijo, diabetes in presnovne bolezni pri UKC Ljubljana.

»Prvi opozorilni znak je debelost, ki se lahko začne že zelo zgodaj, še pred petim letom starosti, in lahko vodi v metabolični sindrom; posledica so zamaščena jetra zaradi neobčutljivosti za inzulin,« opozarja zdravnik. »Če se vnos sladkorja ne zmanjša, sčasoma nastopi zgodnja disglikemija oziroma stanje pred sladkorno boleznijo, nato pa sladkorna bolezen tipa 2.«

To pa še zdaleč ni vse, kar sladkor lahko stori človeškemu telesu. »Porušenje ravnovesja med bakterijami v črevesni flori, zmanjšane sposobnosti imunskega sistema, kronična vnetja, premehki sklepi, stisnjene žilice po telesu in vrsta posledic, kot je na primer slabši vid, pa vpliv na razvoj in delovanje možganov in posledično na razpoloženje, sposobnost koncentracije ...,« našteva prehranska strokovnjakinja Brigita Žinko. Ki pojasnjuje, da človeško telo preprosto ni prilagojeno na tako visoke vnose sladkorja, kot jih dobiva v sodobni družbi; v naravnem okolju je sladkor služil predvsem kot vir hitro delujoče energije, ki so jo naši predniki potrebovali za fizične napore (pri lovu, boju, begu, gradnji bivališč). A količina sladkorja, ki je bil na voljo v naravi, je bila neprimerno manjša kot pa na polnih policah današnjih supermarketov. Poleg tega se danes na splošno gibljemo precej manj kot naši lovski in nabiralniški predniki – to še posebej velja za naše otroke.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 14, 8. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana