Mateja J. Potočnik

V času, ko svet v veliki meri usmerjajo demagogi, ki širijo sovraštvo in rožljajo z orožjem, je nujno prisluhniti ljudem, ki zmorejo s svojo človečnostjo in znanjem razkrinkati demagogijo ter pomiriti strasti. Enega od takšnih modrih ljudi imamo Slovenke in Slovenci v nekdanjem predsedniku republike Danilu Türku, ki kot vrhunski diplomat (med drugim je bil pomočnik nekdanjega generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Anana) in poznavalec mednarodnega prava do obisti pozna razmere v svetu, motive velikih sil in načine njihovega delovanja. V času, ko Bližnji vzhod (spet!) zajemajo plameni in ko se Vladimir Putin meter za metrom vztrajno približuje zmagi v Ukrajini, Türk osmišlja kaotični, nevarni svet, v katerem mala Slovenija še išče svoj prostor pod soncem.

Kako daleč lahko seže vojna med Izraelom in Iranom?

Ta konflikt bo gotovo imel daljnosežne posledice, saj gre za obračun med ključnimi igralci na območju, ki je pomembno za ves svet. Za zdaj kaže, da bo Iran poražen; kako temeljit bo ta poraz in ali bo prinesel temeljito spremembo režima ali pa radikalizacijo iranskega nacionalizma, lahko v tem trenutku zgolj ugibamo.

Mateja J. Potočnik

Na strani Izraela imajo pravzaprav glavno besedo ZDA, na strani arabskega sveta pa poleg Irana še Savdska Arabija. Ki pa je ameriška zaveznica; nedavno so Savdijci s Trumpom sklenili sporazum, po katerem bodo v prihodnjih letih investirali 600 milijard evrov v ameriško gospodarstvo. Možnosti za veliki obračun med zahodnim in arabskim svetom torej vendarle niso prav velike?

Savdska Arabija je po svoje v nehvaležnem položaju. Iran je njen tekmec in zanj si zagotovo želi, da je čim šibkejši, nikakor pa tudi, da bi bil uničen. Tako celovita prevlada Izraela in ZDA na Bližnjem vzhodu Savdijcem gotovo ni v interesu. Zato bo morala temeljito premisliti o svoji politiki; že v zvezi z Gazo je opozorila Izrael, da ne more mirno opazovati njegovega početja.

Kaj sploh želi doseči Izrael s tem, ko odpira dve fronti hkrati? Ali drži, da hoče za Iran doseči menjavo režima ajatole Hameneja – ki mu tako Netanjahu kot Trump odkrito grozita s smrtjo, Gazo pa naj bi izpraznili, ker želijo skoznjo speljati Ben Gurionov kanal med Rdečim in Sredozemskim morjem, ki naj bi bil alternativa Sueškemu prekopu?

O tem smo nedavno lahko brali tudi v našem časopisju. Ne želim ugibati o motivih posameznih držav, četudi je že mogoče reči, da si Izrael prizadeva za zrušenje sedanje oblasti v Iranu. Spominjam se zanimive knjige z naslovom Kako lahko demokratične družbe porazijo domači in tuji terorizem, ki jo je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja napisal tedaj še skoraj neznani izraelski avtor – njegovo ime je Benjamin Netanjahu. V tej knjigi lahko zasledimo obrise doktrine, ki jo danes izvaja kot izraelski premier. Njegova stališča do te tematike je v veliki meri oblikovala njegova družinska zgodba.

Nadaljevanje intervjuja si lahko preberete v reviji Jana, št. 25, 24. junij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana