Shutterstock

Potem ko je hotel najmlajšega otroka odpeljati  izpred šole, ko ni bil na vrsti za stike, in se je dogodek sprevrgel v nasilje, ima prepoved približevanja, ta je podaljšana do maja. Kaj bo potem? Zakaj se postopki tako vlečejo? Zakaj osebi, ki ne dviguje uradne pošte in tako ignorira pozive sodišča, nihče nič ne more? Tako se sprašuje mati, ki si je morala najti dodatno delo, da lahko skrbi za otroka in poplača dolgove, ki so ostali od skupnega premoženja. On je razglasil osebni stečaj in je brezposeln, banke pa takšni ne zanimajo.

Družinska kalvarija

Gospa Mara (zaradi zaščite zasebnosti jo imenujemo z drugačnim imenom) je mati dveh deklic, osnovnošolk, za kateri skrbi sama. Z bivšim partnerjem sta se razšla pred osmimi leti in od takrat ta ne zmore plačevati niti minimalne preživnine. Čeprav to seveda ni pravično in nikakor ne olajša njihovega življenja, je veliko huje to, da v osmih letih, odkar je končala zvezo, s hčerkama še vedno ne morejo zaživeti mirno. S partnerjem se namreč ni mogoče uradno dogovoriti o stikih z otrokoma in njuni dobrobiti. Četudi sta se neuradno dogovorila, je dogovor kršil in si je Mara morala hčerko po enem tednu, ko jo je oče zadrževal pri sebi, dobesedno priboriti nazaj. Izpred šole mu jo je odpeljala na zelo neprijeten način.

»Takrat sem z veliko sreče in trezno glavo prišla do otroka. Povsem mogoče bi bilo, da mi ne bi uspelo.« Brez glasnih besed in nasilja ni šlo, vpletli so se delavci šole, ki so hoteli otroka in mater zaščititi pred očetom in bivšim partnerjem, ki je hotel priti do hčerke in jo odpeljati domov v času, ko ni bil na vrsti za stike. Menil je, da mu najmlajša hči pač pripada, da sodi k njemu – za stalno, ne samo vsak drugi konec tedna.

Zaradi nasilnega moškega so takrat morali zakleniti šolo, on pa je nato dobil prepoved približevanja. Organi so mu jo izrekli za dva meseca in jo novembra zaradi nespoštovanja (nenehnega klicarjenja in pisanja sporočil) podaljšali do maja. »Samo še mesec in pol je do njenega izteka in kaj bo potem? Postopki pa se še niso niti dobro začeli,« pravi Mara. Ta misel tiči v vseh treh. »Ne vem, kaj bi bilo, če bi se srečali na kakšnem sprehodu. Ne vem, kaj bi storila. To naše življenje ni nič kaj mirno.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 14, 8. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana