Shutterstock

Tekst: Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr.

Rane so kot avtocesta v rastlino

Glivične bolezni najlažje vstopajo v rastlino skozi rane, ki so na rastlini nastale kot posledica toče, močnega vetra, ptičev ali žuželk, zato je pomembno, da se čim hitreje zacelijo. Številne bolezni potrebujejo tudi vlago, saj vemo, recimo, da je paradižnik v rastlinjaku ali pod strehico precej bolj zdrav kot tisti, ki je na prostem. Okužbo lahko preprečimo tudi z ekološkimi sredstvi. Ta krepijo celično steno rastlin in spodbujajo njihov imunski sistem. Škropiti moramo redno tedensko po zelenih delih rastline v večernem času. Modro je kombinirati različna sredstva in vsak teden škropiti z drugim. Uporabljamo morske alge, aminokisline, hitin in sistemični baker. Različne snovi se bodo s svojim učinkovanjem dopolnjevale, odebeljena celična stena pa bo mehansko preprečila vstop bolezni v rastlino.

Sproti odstranjujemo tudi okužene dele rastline. Proti talnim boleznim so nam v veliko pomoč simbiotske bakterije, s katerimi zalijemo vse posajene rastline. Učinek je zelo viden, saj se koreninski sistem močno poveča in bakterije branijo »svojo rastlino« pred napadi drugih bolezni.

Polži na pohodu

Vsi vrtnarji vemo, da v poletnem času največ škode na vrtovih povzročijo lazarji in slinarji. Zelo veliko težav povzročajo majhni slinarji, ki se podnevi skrijejo v zemljo in ponoči objedajo rastline. Mehansko jih uničimo tako, da jim nastavimo skrivališča, kot sta list rabarbare, ki ga položimo čez del vrta, ali pa deska, ki je položena čez gredico. Čez dan jih preprosto poberemo in uničimo. Prav tako jim lahko nastavimo past iz zakopane plastenke, v katero natočimo pivo. Ko uporabimo sredstvo proti polžem, vsem znane modre granule, se prepričamo, da gre za ekološki izdelek. V vrtu naj najdejo mesto tudi rastline, ki se jim polži izogibajo: mak, geranije, sivka, rožmarin in žajbelj ter še mnoge druge. Polži se premikajo po vlažnem in premagajo pot 25 in več metrov, zato grede obrobimo s peskom, prodom ali žagovino.

Shutterstock

Nad uši z neemom

Uši s sesanjem odvzemajo rastlinam hranila in uničujejo listno maso. Poleg tega zelo pogosti prenašajo bolezni, najnevarnejši so virusi. Izločajo medeno roso, na kateri se hitro razvijejo glivice sajavosti, kar pomeni še glivično okužbo. Uši naravno uničimo s sredstvom, ki vsebuje azadiraktin, aktivno snov drevesa neem.

Pri gosenicah najbolj zaleže ročno odstranjevanje

Občasno nas presenetijo lepo umetelno izrezljani listi. Ti so posledica objedanja gosenic. Izležejo se iz jajčec, ki jih na rastline ležejo metulji in vešče. Pagosenice pa so ličinke grizlic, ki se zajedajo v plodove in uničujejo liste rastlin. Hitro uničijo veliko listne mase, še posebno če jih je veliko, kar pogosto doživimo na zelju (gosenice kapusovega belina). Gosenice se zjutraj pred vročino skrijejo v zemljo pod rastlino ali kam v zavetje gostih listov. Tako jih najdemo na rastlini le zjutraj in zvečer. Najučinkovitejše bo ročno odstranjevanje. Ampak ne pozabimo: brez gosenic ni metuljev!

Gnojimo večkrat po malem

Gnojenje ima pomemben vpliv na rast in razvoj rastlin. Hranila moramo dodajati v pravilnem razmerju glede na rastlinsko vrsto, fazo razvoja in glede na vremenske razmere. Če gnojimo z veliko dušika ali pregnojimo rastlino, bo ta imela bujno zeleno rast. To pa pomeni velike rastlinske celice s tanko celično steno. Takšna rastlina je zelo občutljiva za napad bolezni ali škodljivca. Da pravilno prehranimo rastlino, uporabljamo kakovostna rudninska kristalna gnojila. Ta vsebujejo vsa glavna hranila (dušik, fosfor, kalij), kot tudi mikrohranila (mikroelementi), ki sodelujejo v številnih procesih v rastlini. Tako rastlinam zagotovimo popolno prehrano.

Da ne ustvarjamo presežkov hranil v tleh, dognojujemo večkrat po malem. Zelo učinkovito je foliarno gnojenje, to je škropljenje s hranili po listih. Vedno škropimo zvečer, ko se že ohladi, ali res zgodaj zjutraj, preden se temperatura dvigne. Gnojilo vedno zmešamo z vodo, zato mora biti v času nanašanja brezvetrje, da raztopine ne posuši na površini rastline. V času suše korenine zaradi pomanjkanja vode ne morejo črpati hranil, kar seveda ustavi rast in močno oslabi rastlino. V takem primeru so za vse rastline najboljša organska gnojila, ki poleg hranil vsebujejo biostimulante, ki zmanjšujejo stres. Mednje spadajo morske alge in aminokisline. Takrat s foliarnim dognojevanjem nadaljujemo produkcijo plodov, s čimer si zagotovimo pridelek. Za največji in najboljši pridelek bo treba gnojiti tako preko listov kot preko korenin.

V vrtu naj najdejo mesto tudi rastline, ki se jim polži izogibajo: mak, geranije, sivka, rožmarin in žajbelj.

revija Jana