Shutterstock

Živimo v času, ko so slave deležni ljudje, ki na spletu ustvarjajo groteskne vsebine. Nasilje, neumnosti, idiotizem, grozljivi prizori ... Kaj se vendar dogaja in zakaj se svet spreminja v bizaren resničnostni šov?

Šokantno, pretresljivo, izstopajoče ...

Še pred časom je veljalo, da so bili pozornosti deležni ljudje, ki so lahko družbi predstavili svoje znanje in talente. Znan, prepoznaven, slaven je lahko postal le nekdo, ki je imel občinstvu kaj ponuditi. Danes se na spletnem odru drenja množica posebnežev, ki nimajo česa povedati in še manj pokazati, a se ne pustijo motiti. Kot bi začeli dirjati v nasprotno smer evolucijskega razvoja. Kaj jih vendar žene v grozljivo samosmešenje? »Vzgib je zelo preprost – želijo našo pozornost. Vse bolj namreč živimo v resničnostnem šovu. Na eni strani so ustvarjalci vsebin, na drugi pa tisti, ki jih konzumiramo. V poplavi najrazličnejših posnetkov se najbolj širijo vsebine, ki ne sodijo v javnost. Te so šokantne, pretresljive, izstopajoče, vznemirljive. In zakaj je takih posnetkov vse več? Zato, ker s šokantnimi vsebinami ustvarjalci dosežejo točno to, kar želijo – vašo pozornost,« pojasnjuje antropolog dr. Dan Podjed in poudarja, da živimo v času, ko si vsak domišlja, da je medij, celo mladina, ki s svojimi pametnimi telefoni ustvarja nepredstavljive vsebine.

Primož Lavre/M24

Grozljivi resničnostni šov

In kaj natanko se dogaja na TikToku? Na čem si pase oči mladina? Sprva vam podrobnosti nismo želeli opisovati, a kako boste kalvarijo jemali resno, če pa si niti predstavljate ne, o čem govorimo? Direktni bomo. Mladenič iz Slovenije, ki je zaradi svojega bizarnega vedenja postal »popularen« po celotnem Balkanu, v predvajanjih v živo recimo uživa fekalije, liže straniščno školjko in ponečedeno krtačko za čiščenje školjke, bruha, se opija do onemoglosti, groteskno kriči, spušča živalske zvoke, preklinja in celo fizično obračunava z očetom. Vsebina posnetkov nakazuje na duševne težave, skrb zbujajoče pa je tudi, da se je situacija v obdobju enega leta močno poslabšala, zlasti ker uporabniki družbenih omrežij fantovo potrebo po pozornosti še spodbujajo s tako imenovanimi donacijami. TikTok namreč ponuja možnost virtualnih daril, ki jih gledalci kupijo z resničnim denarjem in pošljejo ustvarjalcu med prenosom v živo. Ta darila se nato pretvorijo v t. i. diamante, ki jih ustvarjalec lahko zamenja za pravi denar. Gre torej za nekakšno digitalno obliko napitnine, ki pa pogosto vodi v milo rečeno strašljivo vedenje.

Usodna ekonomija pozornosti

Mar ustvarjalci bizarnih vsebin res ne premorejo niti kančka samokritike? Podjed meni, da je srž težave drugje. »Najbolj samokritični bi morali biti vzorniki, saj prav oni spodbujajo nastajanje tovrstnih vsebin. Pri tem imam v mislih tudi politike in ljudi, ki vladajo svetu. Samo poglejte, kako je Donald Trump prišel na oblast in postal najpomembnejša politična figura na svetu. Najprej zato, ker je bil 17 let zvezdnik resničnostnega šova Vajenec (The Aprentice). Na položaj se je že v prvem mandatu zavihtel s serijo šokantnih posnetkov na družbenih omrežjih, ko je ljudi žalil in uporabljal neprimerno izrazje. Ko vidiš, da uspe dobiti pozornost nekdo, ki govori, kot da je za šankom v sosednji gostilni, se zamisliš in rečeš, 'očitno je to edini način, da mi uspe,'« razlaga Podjed, ki poudarja, da smo sredi ekonomije pozornosti. Pozornost je postala ključna dobrina na tem svetu.

Idiokracija: bolj neumno, bolj se širi

»Pa ne govorimo samo o posameznikih, ki se razkazujejo po omrežjih, temveč predvsem o lastnikih teh omrežij, to je namreč njihov poslovni model. Bolj ko so podobe šokantne, bolj ko so žaljive in nenormalne, bolj se zdijo ljudem zanimive. Tudi raziskave kažejo, da so prav objave, ki ljudi razburjajo, bistveno bolj všečkane, deljene in komentirane. Vse bolj živimo v času idiokracije – bolj ko je podoba neumna in bedasta, prej se razširi.«

Rešitev je preprosta: ne dajajte jim, kar želijo

Nemara se strinjate, da bi bilo treba že zdavnaj ukrepati in ustaviti širjenje neumnosti. A kako preprečiti nekaj, kar se širi kot požar? Podjed poudarja, da je to mogoče le tako, da jim vsi nemudoma nehamo dajati tisto, po čemer hrepenijo. »Ne namenjajte jim več pozornosti, nehajte jim slediti, nehajte spremljati, kaj počno. Enako velja za politike, ki zmerjajo, žalijo in se obnašajo nedostojno. Takšnim ljudem ni treba slediti, take ljudi je treba izstradati pozornosti in 'postaviti na hladno'.«

Shutterstock

Posvetite se raje opravilom ali ljudem, ki vam bodo dali smisel. Za družbo je namreč nujno, da pogleda proč od zaslonov.

Nihče ni kriv?!

Na centru pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout jih vse to ne čudi, saj ustvarjalci aplikacij nenehno razvijajo nove načine, ki nas priklenejo na zaslon. »Slava je za marsikoga vrednota že sama po sebi, ko pa dodamo še možnost prejemanja sponzorskih daril, donacij občudovalcev in denarja z ogledi, se motivacija za deljenje lastnega življenja močno poviša,« meni Julija Menoni, dipl. psih., svetovalka v centru Logout.

Zasvojeni s pozornostjo

TikTok je pred leti spodbujal ustvarjalne vsebine, nato pa odkrito zajadral v nevarne vode. Poleg tega, da se gledalci na bizarne vsebine množično odzivajo, z ogledi in donacijami še spodbujajo problematično početje. Kako to vpliva na ustvarjalce? »Ustvarjalci so tekmovalci v neprestani bitki za pozornost gledalcev. Verjetno hitro ugotovijo, da sta algoritem in pozornost uporabnikov naklonjena mejnim vsebinam. Iz tega se rodijo ideje o hitrem zaslužku (samo dovolj bizaren moram biti), lahko pa tudi povzročajo stisko (ali moram res to pokazati?). Ob odločitvi za ustvarjanje takih vsebin se lahko spreminja tudi zaznava normalnosti. Povečajo se tveganje za psihične težave, težave v medosebnih odnosih, vse pa vpliva na samopodobo. Pogosto se pojavljajo grožnje, kar lahko ustvarjalcu povzroča veliko stresa in neprijetnih čustev,« razlaga Menonijeva, ki potrjuje, da lahko postanejo ustvarjalci odvisni od pozornosti. Zlasti ekstrovertiranim pomeni odziv neko vrsto nagrade. »A ne gre le za gledanost, všečke in komentarje, ki dvigujejo samozavest. Oseba se s pozornostjo lahko prvič počuti prepoznana, odobravana, pripadna neki skupnosti. To vrsto potrditve lahko na spletu dobi takoj in vsakič, ko jo potrebuje. Bolj ko je zanjo pomembno, da dobi odzive in pozornost, prej se lahko zgodi, da pristane na vsebino, ki se ne ujema z njenimi vrednotami.«

Zaznamovani za vse življenje

»Pri ustvarjalcih spletnih vsebin velja moto, 'če ne rasteš, umiraš', kar še poveča pritisk za vedno večje število ogledov. Zaradi tega si pri ustvarjanju le redko vzamejo odmor, ker bi ta pomenil upad uspešnosti. In kam to vodi? V vedno večjo možnost za travmatski dogodek, ki lahko drastično poslabša psihično in fizično stanje. Ob tem se nagibajo k izčrpanosti, izgorelosti, razvoju duševnih motenj, težavam v vzpostavljanju medosebnih odnosov. Zagotovo velja omeniti, da ima lahko tak človek zaradi digitalne sledi v prihodnosti težave pri iskanju zaposlitve,« pojasnjuje strokovnjakinja iz Logouta.

Shutterstock

Ne zavračajmo! 

In kakšne so rešitve za skrb zbujajoče razmere, katerih del je naša mladina? Pri Logoutu toplo svetujejo pogovore z mladostniki, da bomo vedeli, kaj sploh spremljajo prek zaslonov. »Z njimi se moramo pogovarjati o ustvarjalcih in vsebinah, ki so jim zanimive. Odrasli smo v takih pogovorih običajno obsojajoči, zavračajoči in celo poniževalni, češ, 'ne kaži mi teh neumnosti, to je zapravljanje časa'. Posledica takšnih izjav je zapiranje mladostnikov, umik, prikrivanje in tudi skušnjava po prepovedanem. Pri pogovorih moramo pokazati iskren interes za to, kar se zdi otroku pomembno, a tudi skrb za njegovo dobro počutje. Najprej poskušajmo razumeti, kako je videti otrokov digitalni svet, zakaj se mu zdi privlačen, šele nato odpirajmo teme negativnih posledic in nevarnosti. Če se bo otrok čutil sprejetega in slišanega, nam bo lažje zaupal neprijetnosti in sledil našim nasvetom.«

Čas je za kazni

Menonijeva za konec še poudarja, da bi se morali skrb zbujajočih razmer začeti lotevati sistemsko. Kako? Z regulacijami in kaznimi. »Ni namreč pravično, da nič hudega sluteči otroci ob uporabi zaslonov naletijo na vsebino, ki je zanje popolnoma neprimerna, za travmatske posledice pa ni nihče kriv.«