Shutterstock

Z zanimanjem berem zgodbe odraslih otrok alkoholikov, vendar še nisem naletela na spolne zlorabe, ki so tudi kar pogoste. Iz svoje službene prakse se spominjam očeta pijanca, ki je posiljeval kar tri hčere, dve sta bili duševno prizadeti. Zaprli so ga šele po tem, ko je ena od hčerk zanosila.

     Ker sem tudi sama otrok alkoholika, precej dobro razumem, kaj se dogaja v teh nesrečnih družinah. Naj takoj povem, da me oče ni spolno zlorabljal, je bil pa kriv za to, da so me poskušali drugi. Barabe takoj zavohajo otroke iz razsutih družin, ki so veliko ranljivejši.  Živeli smo na vasi, kjer je bila gostilna osrednji kraj dogajanja. Oče je bil vse popoldneve in večere tam in tudi sama sem ta kraj velikokrat obiskala, saj me je mama nenehno pošiljala po očeta, naj pride na kosilo ali večerjo. Bilo je grozno, saj se je oče upiral, zmerjal me je in včasih tudi udaril. Ko sem prišla domov brez njega, me je zmerjala še mama. Potem se je primajal domov, včasih tudi ob dveh zjutraj, zbudil mamo in zahteval, da mu pogreje večerjo.  Jaz sem pa trepetala v svoji postelji, saj se je zmeraj končalo s prepirom, včasih jo je tudi pretepel.

    Delal je še kar redno, tudi na črno, vendar ni nikoli ničesar dokončal. Jezne stranke so hodile k nam in grozile mami, mislile so, da bo ona pritisnila na očeta in bo potem zadevo končal. Če mu je kaj rekla, je včasih godrnjal in šel tisto naredit, včasih pa je nabutal njo. Kolikokrat sem v šoli neprespana strmela v tablo, razmišljala o nočnem dogajanju in o tem, kaj bo, ko pridem domov! Učiteljice so me zmerjale, češ da fantaziram o drugih rečeh, jaz pa nisem nikomur povedala, kako pravzaprav živim.

Naj še druge boli!  

Šele danes razumem,  koliko bolečine se je nabiralo v meni. Še jaz sem hotela komu narediti kaj hudega. Spominjam se dveh dogodkov iz otroštva: enkrat sem šla po ulici mimo odprtega okna, pred njim je v dnevni sobi stalo okrašeno božično drevo, sunila sem ga z dežnikom in podrlo se je. Jaz pa v beg! Nekomu, ki je imel prav tako odprto okno, sem strgala zaveso. Le zakaj sem to naredila? Ne spominjam se, da sem se potem počutila kaj bolje. Najbrž sem si mislila, da naj bo še drugim hudo. Z drugimi otroki sem se sicer dobro razumela, redko kdaj smo se sprli ali stepli, smo se pa veliko igrali, saj sem bila več na cesti kot doma.

     Bila sem prezgodaj razvita, obline so mi poganjale že po enajstem letu. To so opazili tudi očetovi pijanski prijatelji in me grabili povsod, če sem se le kateremu približala.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12, 25. marec 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana