Vanesa Jaušovec

Z vodami bogata Slovenija je raj za kopalce. Kakovost kopalnih voda je na splošno dobra, marsikje celo odlična. A vseeno je treba biti previden. Lokalna divja kopališča niso enako kot Bohinj in Soča. Predvsem pa ne morete vedeti, kaj vse v vodi še plava poleg vas.

Letošnje prve meritve kakovosti kopalnih voda so dobre. Vzorci iz morja kažejo zanemarljivo prisotnost bakterij fekalnega izvora, zato so vsi rezultati iz morskih kopalnih voda skladni z zahtevami NIJZ, vključno z Žusterno. Blejsko in Bohinjsko jezero sta ocenjena odlično, prav tako Šobčev bajer. Na Krki se boste na Straži kopali v vodi z oceno »dobro«, v Žužemberku pa se bo treba zadovoljiti z »zadostno«. Reka Kolpa je najčistejša na delih Prelesje–Kot, Učakovci–Vinica in Pobrežje–Fučkovci, kjer je kakovost odlična; v Sodevcih, Podzemlju in Damlju dobra, tudi v razvpitem Primostku so kakovost vode z ukrepi uspeli dvigniti na »dobro«. Za kopanje je »primerna« tudi Savinja. Neprimeren za kopanje pa je trenutno del Save pri Savskem otoku v Kranju, kjer so izmerili previsoko raven bakterije E. coli.

Izven uradnih kopališč tvegate

NIJZ sicer izrecno priporoča kopanje le tam, kjer redno spremljajo kakovosti vode: uradnih naravnih kopališč je 48, med njimi 18 takih, kjer so zaposleni tudi reševalci iz vode. Tam so na voljo ograjene vodne površine, urejeni dostopi v vodo, sanitarije, prva pomoč in dodatna ponudba, kot sta hrana in pijača ter izposoja rekvizitov. Na preostalih tridesetih ni infrastrukture, kopate pa se na lastno odgovornost. Povsod izven uradnih kopališč pa NIJZ kopanje odsvetuje. Razumljivo je, da so v poletni vročini privlačna tudi divja kopališča. Na morju in rekah izven označenih plaž, pa tudi številni ribniki, jezera in gramoznice so poleti polni ljudi. A nadzor nad divjimi kopališči je precej omejen in razdrobljen, sem ter tja ga izvaja kakšna občina ali ribiško društvo. So pa mnoga takšna vodna telesa lahko zelo nevarna, najsi bo zaradi vrtincev, brzic, spremenljive ravni gladine in požiralnikov ali pa preprosto zaradi neznane kakovosti vode. Večina divjih kopališč je opremljena s tablami »Dostop prepovedan!« ali »Kopanje prepovedano/ na lastno odgovornost!«, a ta opozorila ljudje praviloma ignorirajo. Neredko s tragičnimi posledicami. V zadnjih desetih letih so se na divjih kopališčih zgodile številne nesreče, nekatere tudi s smrtnim izidom. V Pomurju so zabeležili sedem utopitev, leta 2020 v Soboškem jezeru dve v razmiku treh tednov. Usodni sta bili tako Mura kot Drava. V zadnji je močan tok odnesel mladega fanta, drugi pa se je utopil v Savi pri Brežicah.

Po dežju raje na bazen

NIJZ opozarja, da se kljub meritvam lahko stanje kopalnih voda hitro in vsaj začasno spremeni. Še posebej so lokalna nihanja kakovosti kopalne vode mogoča po obilnem dežju, ko se mešajo deževnica in fekalne vode v preobremenjenih kanalizacijskih sistemih in ko se v vodo lahko zlivajo gnojila z njiv. Vir onesnaženja so lahko tudi nedovoljena praznjenja stranišč jadrnic direktno v morje in pa kopalci sami, kadar gre za manjši bajer ali jezerce. Kakovost kopalnih voda na uradnih kopališčih lahko sproti spremljate na spletnih straneh NIJZ, ARSO ter ministrstva za naravne vire in prostor. Informacije o divjih kopališčih so težko dosegljive ali pa sploh ne. Nekaj smo jih zbrali v spodnji tabeli.

Nevarne cianobakterije

Cianobakterije ali – pogovorno – modrozelene alge bakterije, ki so sposobne fotosinteze, živijo tako v sladki kot slani vodi. Nevarne postanejo, ko njihova koncentracija v vodi zelo naraste, ko pravimo, da alge cvetijo. To je zlasti poleti in zgodaj jeseni, ko so temperature visoke, sonca je veliko, vode pa stojijo. Cianobakterije sproščajo toksine, ki lahko škodujejo jetrom in vplivajo na živčni sistem ali pa vsaj dražijo kožo in oči. Simptomi zastrupitve so izpuščaji, srbenje, rdečina, vnetje kože in oči, kašelj, kihanje, slabost, bruhanje in driska. Še posebej nevarno je kopanje v vodi s cianobakterijami za otroke, ki pri plavanju vodo pogosto pogoltnejo. V priljubljenem ljubljanskem Koseškem bajerju pa je, denimo, lahko toliko toksinov, da bi majhen otrok umrl že od nekaj požirkov.

Napotki za varno kopanje

• Ne hodite v vodo, če se počutite slabo, s polnim ali praznim želodcem in pod vplivom alkohola ali drog. Po obilnem obroku si pred odhodom v vodo privoščite vsaj uro počitka.

• Ne skačite v vodo, če je telo pregreto. Postopno se privadite na temperaturo vode in se pred kopanjem primerno ohladite.

• Nikoli ne skačite v kalno ali preplitvo vodo.

• Brzice skrivajo presenečenja in pasti. Nikoli ne plavajte v vodnih zbiralnikih, v bližini črpališč in drugih nevarnih krajih, izogibajte se močnim tokovom ali vodnim vrtincem.

• Če vas ujame nevihta, pojdite čimprej iz vode.

Divja kopališča

Lokacija	Regija	Kakovost vode	Opozorila	Nadzor / Status
Blejsko jezero (izven uradnih delov)	Gorenjska	Odlična	Globina, delna ograjenost, čolni	Ponekod  uradno
Bohinjsko jezero	Gorenjska	Odlična	Zelo hladna, plitvine in skale	Ponekod uradno, drugje prost dostop
Podpeško jezero	Osrednjeslovenska	Ni znana	Zelo globoko blizu brega, veliko obiskovalcev	Ni uradno kopališče
Gramoznica Jezero (Sneberje)	Osrednjeslovenska	Neznana	Muljasto, nenadna globina, nevarnost utopitev	Kopanje odsvetovano, opozorilne table
Kamnolom Pleše (Lavrica–Škofljica)	Osrednjeslovenska	Neznana	Zasebno zemljišče, tabla Prepovedano kopanje, nevarna dostopnost	Kopanje prepovedano, redko nadzorovano
Bukovniško jezero	Pomurje / Goričko	Ni spremljana	Svet kraj, ribiški režim, duhovno območje	Kopanje prepovedano
Prekmurske gramoznice (npr. Veržej)	Pomurje	Neznana	Zelo globoka, mrzla voda, zasebno, industrijski vplivi	Kopanje prepovedano
Velenjsko jezero (divji dostopi)	Savinjska	Spremljana (dobra)	Kopanje le na določenih delih dovoljeno	Delno uradno
Šmartinsko jezero	Savinjska	Ni redno merjeno	Motorni čolni, ribiči, kopanje uradno prepovedano	Neuradno, a pogosto kopanje
Zbiljsko jezero	Osrednjeslovenska	Ni spremljana	Vodne ptice, fekalna obremenitev, muljasto	Kopanje ni dovoljeno
Črnava (Preddvor)	Gorenjska	Ni znana	Kalna voda, plitva, mirna narava	Kopanje pogosto
Lendavsko jezero	Pomurje	Ni znana	Kalno, ribiško območje, brez dostopa	Kopanje neprimerno
Rudniško jezero (Kočevska Reka)	Jugovzhodna Slovenija	Občasno spremljano	Zelo globoko, hladna voda, ni reševalcev	Kopanje na lastno odgovornost
Jezero Jasna (Kranjska Gora)	Gorenjska	Spremljana	Mrzla, skalnata tla, pogosto obiskano	Kopanje dovoljeno
Gramoznice – Dravsko polje	Štajerska	Neznana	Industrijski vplivi, zelo nevarno, pogosto zasebna last	Kopanje prepovedano

Kaj lahko prepoznamo na pogled ali po vonju?

Če nam oči in nos pravijo, naj ne gremo v vodo, imajo zelo verjetno prav. Motna in blatna voda z veliko usedlin in mulja je gotovo oporečna. Tudi plavajoče smeti, olje in organski material povejo, naj se tu raje ne kopamo. Pozorni bodite tudi na modrozelene ali rjave madeže, ki lahko nakazujejo na veliko količino cianobakterij. Pena ali nenavadna barva vode pa lahko kaže kemijsko onesnaženje ali izliv odpadnih snovi. Kopanju se odpovejte tudi, če voda smrdi po gnilem, žveplu, kanalizaciji, bencinu, topilih ali če je preveč vonja po algah.

Česa NE moremo zanesljivo prepoznati? 

Še tako dober nos pa ne more prepoznati prisotnosti patogenih bakterij (E. coli, enterokoki), kemičnih toksinov in težkih kovin ter cianotoksinov.