Mateja J. Potočnik

Prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med., ki se v specialističnih ginekoloških ambulantah v Leonišču že več kot 35 let ukvarja z zdravljenjem neplodnosti, pravi, da staranja pri jajčnikih ne moremo omiliti niti z najbolj zdravim življenjskim slogom.

»Narava je zelo premetena! Če genetsko nekaj ni v redu, bo to izločila. S starostjo torej nimamo težav samo z manjšim številom jajčnih celic, ampak je tudi kakovost teh jajčnih celic pomembno slabša. To pomeni, da je verjetnost za zanositev pri mlajši v primerjavi s starejšo žensko – čeprav imata enako število jajčnih celic – veliko veliko večja,« pravi dr. Bokal, ki bi si želela, da bi v njihovo ordinacijo ženske prišle takoj, ko se jim zdi, da imajo težave z neplodnostjo, ne pa šele okoli 40. leta.

Mateja J. Potočnik

Vodilni na svetu

Ponosno našteje vse predhodnike, kot so bili zdravniki prof. Andolšek, prof. Tomaževič, prof. Vlaisavljević, prof. Meden …, ki so pri nas utirali pot na tem področju. Slovenija je imela že zelo zgodaj – celo prva v Evropi – brezplačen dostop do medicinske pomoči s postopki zunajtelesne oploditve. To je bila velika prednost za vse pare, ki so se tako lahko posvetili problemu, ne da bi jih skrbelo za finančno plat. Danes imajo skoraj vse razvite države to pomoč vsaj pri prvih treh ciklusih, pri nas pa je omejitev šest postopkov zunajtelesne oploditve oziroma IVF za prvo rojstvo in štiri postopke za vsako nadaljnje.

Shutterstock

»V Sloveniji opravljamo vse najnovejše diagnostične in laboratorijske metode s tega področja. Po stopnji nosečnosti se uvrščamo v prvo tretjino najboljših v Evropi, po dostopnosti pa čisto na vrh, tako da lahko reproduktivno medicino pri nas ocenimo kot zelo dobro in zelo dostopno. Seveda pa so rezultati boljši, če imaš mlade paciente, in slabši, če imaš več starejših. Popolnega rezultata pa v medicini itak ni, tako da uspeh ne more biti stoodstoten! Ker se postopki ponavljajo, včasih na koncu ni uspeha tudi zaradi drugih razlogov, saj se nekateri pari – tudi zaradi težkih preizkušenj IVF – sprejo in razidejo, drugi pa odnehajo. Ko smo nekoč računali, koliko je parov, ki odnehajo, preden bi izkoristili vse možnosti, ki jim pripadajo, jih je bilo kar veliko, kar 20 odstotkov pa je bilo takih, ki so na postopek prišli samo enkrat,« razloži dr. Bokal.

V tiskani izdaji revije Jana si lahko preberete nadaljevanje prispevka:

• Nerealna pričakovanja starejših
• Zakaj se jajčnik najhitreje stara?
• »Make upa« za jajčnike ni
• IVF je invaziven postopek
• Vzroki za neplodnost so drugačni kot nekoč
• Po pomoč brez čakalnih dob

  

  revija Jana