Z Luko Jezerškom na »njegovem« gradu
Čeprav se do takrat, ko smo prisedli v njegovo vozilo, nisva poznala, je bilo, kot bi se na pot odpravila z dobrim znancem.
Ne vem, iz kakšne snovi je, ampak gotovo je to vsakomur prilagodljiva mešanica. Razen zadnje čase, ko se hitro odlepi od ljudi, ob katerih začuti, da mu pijejo energijo. Včasih se je veliko bolj zaganjal v reševanje problemov in čez noč hotel doseči rešitev; precej zlahka se je tudi razhudil, danes pa je bolj umirjen in premišljen. Leta so mu prinesla svoje darove. O svojem delu bi lahko govoril ure, daje slutiti, medtem ko vozi skozi ovinke tja gor v hrib, novemu dvorcu naproti.
Kaj imajo Jezerškovi s temi gradovi? Začeli so v garaži in nadaljevali na Dvoru Jezeršek, kot so poimenovali krasno domačijo, kjer so hotel, gostilna, konferenčni prostori in Akademija Jezeršek. Potem so prevzeli tudi restavracijo na Blejskem gradu in gostilno na Ljubljanskem gradu, nazadnje so pred letom prikimali še povabilu avstrijske družine Riedl in prevzeli skrb nad gostinskim delom na njihovem posestvu Taggenbrunn.
Krona tega veličastnega kosa zemlje s številnimi objekti (hotel, konferenčne dvorane ... – prostorom in sobanam kar ni videti konca), ki se ponaša še s 45 hektarji vinogradov, pa je seveda grad. Tega (in vse objekte pod grajskim hribom) so Riedlovi iz sna prebudili s kar 110-milijonsko injekcijo. Vse tiste kamnite škarpe, počesani hribčki, mogočno dvigalo s parkirišča, notranjost gradu z opremo iz masivnega lesa in kamna ter z muzejem in futuristično razstavo tak vložek več kot pojasnjujejo.
In tja nas je peljal Luka Jezeršek oziroma smo se mu pridružili na službeni poti.
Kaj vse nam je razkril, si lahko preberete in ogledate v novi številki revije Jana.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
