Mateja J. Potočnik

Ko je odprla vrata hiške, ki stoji poleg hiše, v kateri živi, sem najprej zagledala njene oči. Te so me prav pretresle. Vame se je zazrla prodorna modrina, prvič sem v resnici začutila, kaj pomeni pesniška metafora, da so oči ogledalo duše. Druga misel, ki me je obšla, je bila, da pred menoj stoji reinkarnacija Kleopatre. V resnici Vesna deluje prav kraljevsko! To pa ji ne preprečuje, da ne bi pisala knjig, slikala čudovitih slik, delala readingov, kar pomeni, da skoznjo komunicirate s svojo dušo, vodi duhovna potovanja po svetu, nazadnje je bila s skupino po Irski, igra na gonge in verjetno še kaj. V Vesnino življenje stvari prihajajo zelo spontano, saj zares prisluhne edino svoji intuiciji. Zaupa ji in ji verjame, in to se je vedno izkazalo za dobro. Včasih za tako rekoč čudežno.

Več preberite v Zarji, št. 17, 13.10.2015