Dolgo in zdravo življenje je želja večine med nami. Poznamo veliko nasvetov, kako to doseči, pravzaprav še preveč. Nekateri prihajajo od naših prednikov in jim pravimo stare in preizkušene modrosti, drugi prihajajo iz eksotičnih kultur in so se kar precej prijeli tudi pri nas. Nekateri so zapleteni in potrebujejo obsežne razlage in dolgo učno dobo, druge lahko zaobseže ena sama beseda – zmernost. A katera pot je prava?

V Angliji so se raziskovalci Univerze Cambridge polotili projekta, ki je v marsičem presegel že znane. Pred iztekom prejšnjega tisočletja so se odločili za več kot desetletje dolgo opazovanje 20-000 testnih oseb, jedro raziskovanja pa v sebi združuje opazovanje dejanske povezave med navadami pri prehrani in osnovnim življenjskim slogom na eni strani ter s kakovostjo in dolgostjo življenja na drugi. Končni rezultat zahtevnega projekta je nesporno dokazal vpliv zdravega načina življenja na starost. Kaj nam torej kažejo rezultati te raziskave?

Brez gibanja ne gre
Raziskovalci so v vprašalniku upoštevali več dejavnikov: tip službenega dela, ki je lahko bolj sedeče narave ali pa zahteva veliko gibanja, stanja na nogah in podobno, seveda tudi prostočasne aktivnosti. Pokazalo se je, da morajo ljudje, ki opravljajo sedeče poklice, na dan najmanj 30 minut prostega časa nameniti razgibavanju. Najboljši športi so tisti, ki vključujejo čim več različnih mišičnih sklopov, denimo plavanje, tek, nordijska hoja, tek na smučeh, kolesarjenje. Pri testnih osebah se je pokazalo, da tako življenje zmanjšuje nevarnost srčne kapi, diabetesa in raka. Če ugotavljate, da boste tudi vi morali nekaj narediti na tem področju, vam bo prav prišel nasvet, da je najbolje, če se odločite za eno vrsto športa, namreč tistega, ki vam je všeč, in boste tako bolje motivirani za vztrajnost pri vadbi.

Nasvet: če se ne morete drugače spraviti k aktivnosti in seveda če imate vse pogoje za to, si omislite psa. Z njim boste morali na sprehod in kmalu boste spoznali, kako pametna odločitev je bila to.

Takoj prenehati kaditi
Začetki raziskave segajo še v čas, ko kajenje na javnih prostorih ni bilo tako omejevano, kot je zdaj, medtem se je zakonodaja spremenila in število kadilcev se je že zmanjšalo. Dokazov, da kajenje škoduje, menda niti najtrdovratnejši kadilci ne potrebujejo več, zato je morda zanimivejše vprašanje, kako se odvaditi kajenja. Čudežne metode ni, pokazalo se je, da se redki sami odločijo, da bodo nehali kaditi.  Drugi potrebujejo dodatno podporo in pomoč. V skupinskih protikadilskih terapijah dosegajo relativno dobre rezultate, saj jih po enem letu 35 odstotkov opusti kajenje. Ob uporabi nikotinskih nadomestkov se ta rezultat še izboljša in s kajenjem preneha 65 odstotkov udeležencev. Mnogi prisegajo na akupunkturo, hipnozo in podobno. Kakorkoli že, pomembno je, da to zdravju škodljivo odvisnost začnete odpravljati – takoj.

Nasvet: če drugače ne gre, poskusite ne kaditi najmanj en teden. Morda se boste bolje počutili in boste podaljšali še za en teden. Menda zasvojenega kadilca najbolj mori misel, da nikoli več ne bo kadil.

Jejmo zelenjavo in sadje
Pet zelenjavnih in sadnih obrokov na dan – to je pravilo, ki ga je raziskava povsem potrdila. Največja zasluga za pozitivne učinke ima vitamin C. Ta zmanjšuje nevarnost srčne kapi in nastanka raka (predvsem na dojkah in v črevesju), saj telesu, ki ga obremenjuje stalno stanje oksidativnega stresa, pomaga krepiti imunski sistem ter zmanjšuje preostale posledice vpliva UV-žarkov, slabe presnove, škodljivega delovanja prostih radikalov ipd. Testnim osebam so redno merili količino vitamina C v krvi in tisti, ki so se prehranjevali pretežno z zelenjavo in sadjem, so dosegali rezultate okrog 50 mM (milimolarjev) na liter. Vsaka izmed porcij zelenjave ali sadja naj tehta približno 100–150 gramov, katerega izmed obrokov lahko nadomestite s sveže stisnjenim sokom.

Nasvet: ljudje z občutljivim želodcem naj po 17. uri ne jedo presne zelenjave ali sadja, da se izognejo slabemu spancu.

Kozarec vina
Raziskava je pokazala, da pravzaprav ne gre samo za dolgost zaradi dolgosti; človek zagotovo potrebuje nekaj radosti, sproščenosti, užitka. Vse to se najde marsikje, v prehranjevanju se je pokazalo, da kozarec vina vendarle ni razvada, ki bi se ji bilo treba odpovedati. Pomembna je seveda količina. Dovoljeno je 14 enot alkohola na teden: enota je kozarec vina, piva ali šilce žgane pijače. Zanimivo je, da porazdelitev med tednom ni pomembna – najsi je bil to vsak dan kozarček ali dva ali pa vseh 14 enot v enem dnevu ali dveh, to ni imelo različnih učinkov. Pa na zdravimo pridobljeni dolgi in zdravi starosti!
Nasvet: če ste v preteklosti imeli težave zaradi pitja alkohola, seveda to pravilo za dolgost življenja ne velja. Prav tako obstaja razlika med ženskami in moškimi. Kljub enakopravnosti naj ženske vendarle pijejo bolj zmerno. (jz)

Jana št. 5/ 2012