© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 4 min.

Na zdravje z urinom!


Alenka Cevc
1. 8. 2016, 23.34
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 10:00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Mihael Gong o svojih življenjskih preizkušnjah, ki so mu prinesle mir

mihael_gong1.jpg
Šimen Zupančič

Dušan Bela, Dule Med, Mihael Gong – to so tri imena in trije priimki iste osebe, ki hkrati označujejo življenjska obdobja 56-letnega zdaj Mihaela Gonga. Treba je imeti dobro možgansko kondicijo, da slediš zgodbi, ki jo pripoveduje. Njegova partnerka Valerija ali Valika, kot jo kličejo prijatelji, je potrdila mojo ugotovitev, da mu je še teže slediti v življenju. Mihael, ki mi je dovolil, da ga kličem Dule, saj so mi kot o Duletu pripovedovali njegovi prijatelji, ima življenjsko zgodbo, ki se je ne bi branil obdelati noben hollywoodski pisec scenarijev. O njem razpravljajo ljudje po raznih forumih, nekateri ga imajo tako rekoč za guruja zdrave prehrane in pridelovalca odličnega medu, drugi pa mu očitajo, da je navaden blefer. Nisem raziskovala, kaj od tega je res. Na Hočko Pohorje, kjer s svojo Valiko živita v idilični hišici, ki je zgrajena iz ekoloških materialov, sem odšla preprosto zato, da ga spoznam.

»Ma pusti navigacijo, ta te ne bo nikoli pripeljala do mene. Tiho bodi in me poslušaj, jaz te bom usmerjal,« je bil odločen Dule, ko sva ga s fotografom Šimnom spraševala po naslovu na Pohorju. V zanimivi mešanici štajerščine in prekmurščine naju je res pripeljal do idilične hiške, kjer živita z Valiko. Okoli hiše se dobrodušno sprehaja pitbulka Rina, eden najprijaznejših psov, kar sem jih srečala. »Po gospodarju je,« takoj pristavi svoj lonček Dule. Bos, oblečen v nekakšnem indijskem stilu, z dolgimi, do ramen segajočimi lasmi, ki ne kažejo nikakršnih znakov starostnega redčenja. Njegovo telo je precej potetovirano. Tetovaže so del obdobja Duletovega življenja, ki je že minilo, poslikave pa so ostale. Občudujem prijetno hišico, ne prav veliko, z enim samim prostorom, ki je opremljen skromno, a zelo zanimivo. Sredi prostora kraljujeta velika postelja, na kateri se leno preteguje Rina, in gong, trenutna Duletova velika ljubezen. Postane mi jasno, od kod zdaj ime Mihael Gong. Zraven hišice stoji lično izdelano stranišče, za katero sem prvi hip menila, da je na štrbunk. Pa sem se zmotila, notri je lepa in čista straniščna školjka z izplakovalnikom. »To je najpomembnejši prostor za zdravje,« pove Dušan. »Za dobro zdravje je treba dobro očistiti tudi črevesje,« razlaga po njegovem enega od temeljev zdravja in dobrega počutja.

Na zdravje z urinom. Že takoj na začetku sem ugotovila, da bom imela težko delo. Dule namreč govori kot dež, preskakuje s teme na temo, o zadevah govori, kot da sem jih doživela v živo skupaj z njim, zato veliko stvari pove samo na pol. Nič ne sliši, ko ga hočem ustaviti in kakšno stvar razjasniti – on pripoveduje naprej tisto, kar si je pač zamislil. »Zdaj se ne bomo prav nič pogovarjali za članek, najprej bomo imeli kosilo, da steče energija, potem pa bomo videli.« In tako je bilo. Valika je postregla božansko kosilo, vse sestavine so bile domače, z njunega vrta, ki zdaj ves buhti od zelenja in pridelkov. Pred Duleta, ki je presnojedec, pa je Valika postavila leseno skledo surove zelenjave. Nič se nisva s Šimnom držala nazaj, omamno zelenjavno čorbo sva zajemala z veliko žlico. Dobesedno, tako leseno, ki jo je Dule naredil sam. Zraven sva pila čaj iz konoplje. Tudi Duleta je dajala žeja, s praznim kozarcem je odšel za indijanski šotor, ki stoji na dvorišču in čaka, da ga bo uredil kot prenočišče za prijatelje, zdaj pa ga uporabljajo kot shrambo za orodje, se polulal v kozarec, ga prinesel za mizo in oznanil, da je edina tekočina, ki jo pije, lastni urin. Da ne bi dvomila, nama je pomolil kozarec pod nos, češ prepričajta se, da je to res urin. Potem je malce teatralno nagnil kozarec in na dušek spil približno tri decilitre pijače, ki si jo je postregel iz lastnega telesa. Dule pravi, da mu urinoterapija pomaga pri vzdrževanju zdravja. »Poskusite, lastni urin je najprimernejša tekočina za človeka, saj je informirana prav zanj.« Po njegovih besedah spije približno štiri litre svojega urina na dan. »Zato pa lahko hodim bos tudi pozimi po snegu. In nikoli nisem bolan, četudi se pozimi iz čistega veselja velikokrat gol valjam po snegu.« S fotografom sva rajši ostala pri vodi, ki sva si jo postregla iz temnomodrega steklenega vrča. Dule pa ni izpustil priložnosti in nama je razložil, da pijeva izvirsko vodo, ki je osončena. »Osončena je, da dobimo solarno informacijo, ki je dobra za naše zdravje, v temnem steklu pa je postrežena, da ne nastajajo alge, ki so očem nevidne.« Med kosilom je imel Dule dolgo predavanje o zdravi prehrani, o tem, kako nas vse obvladuje bela mafija, kakor imenuje zdravnike, in o tem, kako pomembno je imeti rad samega sebe. Zapisati mi je uspelo njegovih pet napotkov za zdravo življenje: 1. pazi, kaj misliš; 2. pazi, kaj govoriš; 3. pazi, kaj vnašaš vase (nisi kanta za smeti ali skladišče za trupla!); 4. izogibaj se zdravnikov in 5. izogibaj se sladkorja, žit, mleka, belega kruha, mlečnih izdelkov in soli. Vsa našteta hranila so namreč »lepilo« za debelo črevo.



Več v Zarji št. 31, 2. 8. 2016


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.