Smešno in neresno početje očeta, milo rečeno. Kar nekaj sogovornikov smo poiskali. Kako je z objavljanem fotografij otroka s pravnega vidika, smo najprej vprašali Natašo Pirc Musar. Povedala nam je, da starši do dopolnjenega 18. leta v imenu otrok izvršujejo njihove pravice in se torej sami odločajo med drugim tudi o tem, kaj bodo objavili in česa ne. »To, da je oče Severininega sina o tem obvestil hrvaškega premiera, je milo rečeno smešno in neresno. Starši so dolžni skrbeti za blaginjo otrok in z vidika roditeljske pravice imajo veliko moč nad njimi, zato jo morajo izvrševati skrajno odgovorno,« opozarja. Sogovornica se je pri delu velikokrat srečala s primeri, ko so starši na plečih otroka razkrivali podrobne podatke iz povsem zasebnega življenja otroka in tako tudi otroku povzročali škodo. »A to ni stvar, ki bi jo pravo in uradne institucije lahko sankcionirale. Obstaja seveda tudi konvencija o otrokovih pravicah, na podlagi katere lahko pristojne institucije ta določila uporabijo in 'povozijo' pravico staršev v korist otroka, a pri objavi fotografij to ne bi prišlo v poštev, temveč le v zelo izjemnih primerih.«

Bo otroku čez deset let všeč, kaj je o njem objavljeno na spletu? Ajda Petek, raziskovalka na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, med drugim sodeluje pri projektu Točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si: »Starši kot skrbniki otroka lahko objavljajo njegove fotografije na družabnih omrežjih. Seveda je smiselno, da se tudi otrok s tem strinja, če je dovolj star, da ima mnenje o tem. Če fotografije otroka ne ogrožajo, s tem pravno ni nič narobe in se v to tudi ne more vtikati država, konkretno predsednik vlade. Drugače bi bilo, če bi fotografije prikazovale otroka golega in bi se lahko štele kot objava posnetka spolne zlorabe otroka, kar je kaznivo po 297. členu kazenskega zakonika in kar slovenska policija obravnava zelo resno. Z objavo fotografije otroka golega na tako javnem prostoru, kot sta internet in facebook, ogrožamo njegovo varnost. Tudi pri običajnih fotografijah staršem svetujemo, naj bodo pri objavah zmerni in razmišljajo o daljnosežnih posledicah. Bo otroku čez deset let všeč, kaj vse je o njem objavljeno na spletu?«

Pri objavi otrokovih fotografij se svetuje maksimalna zadržanost. O pravicah otrok na tem področju v uradu Varuha človekovih pravic RS odgovarjajo, da ima otrok nedvomno pravico do varstva zasebnosti, kamor sodi objavljanje njegovih fotografij na spletu, v medijih ali drugje v javnosti. »Varstvo pravic je različno za plod v materinem telesu ali pa za že rojenega otroka. Tudi pozneje se varstvo pravic otroka spreminja glede na njegovo odraščanje in s tem praviloma vedno večjo zrelost in zmožnost presoje posledic ravnanj in odločitev. Starejši ko je otrok, večjo težo je treba dati njegovemu mnenju. Menimo, da je tudi velika razlika med tem, kakšno je stališče staršev in otroka. Če na primer šestnajstletnik želi objavljati svoje fotografije in starši temu nasprotujejo, bi volja staršev lahko upravičeno prevladala, nasprotno pa, menimo, da je nesprejemljivo, če bi starši objavljali otrokove fotografije kljub njegovemu izrecnemu nasprotovanju.« Otrok v rani mladosti seveda ni sposoben presojanja in odločanja o tem, ali se naj njegove fotografije objavljajo na družabnih omrežjih ali ne, zato je ta presoja prepuščena staršem. Ti so omejeni s tem, da otroka ne smejo ogrožati. »Menimo, da bi se starši morali ukvarjati z vprašanjem, kakšna so tveganja objav slik mladostnikov in se za objave odločati zrelo, saj je to njihova vloga. Res je, da načeloma nihče tretji nima pravice v imenu staršev presojati, kaj je zrelo in kaj je otroku v korist. Tudi merila, kakšne fotografije objaviti in kakšne ne, ni mogoče preprosto postaviti oziroma ga morda lahko vsak postavlja zase, to ne pomeni, da je veljaven za druge. Naše mnenje je, da je smiselno pri objavi fotografij uporabiti maksimalno zadržanost in pustiti otroku, da se sam odloči za drugačen pristop, ko enkrat odraste.«

Ko se niti starša ne strinjata, kaj je prav. Vprašanje o primernosti objavljanja fotografij na spletnih omrežjih, kot je facebook, se še dodatno zaplete, kadar si starša nista enotna o tem, kaj je za otroka najboljše. Pri Varuhu za človekove pravice RS menijo, da lahko odločitev o objavi fotografij otrok v javnosti načeloma sprejmejo le starši soglasno. »Če takšnega soglasja ni, bi se bilo treba objav vzdržati.« To vprašanje po njihovem sodi med tako pomembna za otrokov zdrav razvoj, da je brez soglasja obeh staršev mogoče edino predlog sodišču, da o tem odloči. »Sodišče ima potem moč, da voljo enega od staršev nadomesti z odločbo. Pri nedovoljenem posegu v pravico do zasebnosti je mogoče od sodišča zahtevati prepoved in/ali primerno odškodnino, v določenih primerih bi bil mogoč celo kazenski pregon.«

Objavljanje sporno že v osnovi. Specialistki zakonske in družinske terapije Jerneji Dimec Bratina se zdi objavljanje fotografij in drugih osebnih podatkov otrok, pa tudi najstnikov in ne nazadnje odraslih na katerihkoli družabnih omrežji sporno že v osnovi. »Ne le, da gre za kršenje zasebnosti in javno objavljanje osebnih stvari (to pomeni, da osebi ne ostane nič več zasebnega, intimnega, svetega, temveč je vse dostopno vsem, kar je grozljivo), pač pa tudi za ustvarjanje nevarnega in nepredvidljivega prostora, saj nikoli ne vemo, kdo in s kakšnim namenom bo te slike ali podatke gledal, uporabljal, lahko pa tudi zlorabljal (npr. se mu bo posmehoval ali se norčeval iz otroka, ga čustveno ali kako drugače prizadel, kritiziral, poiskal stik z njim, da ne govorim o pedofilih in naslajanju ob slikah). Še zlasti je pomembno premisliti, kaj vse je na fotografiji vidno in v kakšni situaciji in s kom je na sliki – ali je do otroka fotografija spoštljiva, je primerno oblečen in ne napol gol, se je ne bo pozneje sramoval in se čutil preveč izpostavljenega, čeprav je na sliki čisto spodoben, kaj bi oziroma bodo rekli sošolci, prijatelji, profesorji, delodajalci in drugi. Starši bi morali biti zato zelo pozorni na to, kaj dajejo oziroma objavijo na spletu. Osebno se mi zdi izpostavljanje otrok popolnoma nepotrebno. Če želijo kako fotografijo elektronsko osebno poslati oziroma pokazati prijateljem, je že to popolnoma dovolj, pa še tam je potrebna previdnost, komu jih pošljejo in kam jih bodo ti ljudje shranili ali razširjali. Objavljanje na družabnih omrežjih je sicer zelo moderno in služi kot neke vrste postavljanje, bahanje ali promocija, pri čemer pa se res lahko hitro zlorabi otrokova zasebnost in nesposobnost predvidevanja razsežnosti posledic, ki se jih mnogi starši žal še premalo zavedajo.«

 In kaj pravita znani Slovenki?

Jasna Kuljaj: Spoštujem intimo svoje hčerke. »Načeloma naj vsak počne, kar misli, da je prav. Sama menim, da bo še dovolj časa za kazanje hčerkice vsem svetu, zato njenih fotografij še ne objavljam javno. Glede tega nimam čisto jasno izdelanega stališča, naredim tako, kot čutim. Morda bom čez leto ali dve čutila drugače. Vem pa, da več kot kakšno fotografijo tu in tam ne bom objavljala, še manj javnost obveščala o vsakem koraku svoje hčerke. To je njena intima, in če jo bo želela izpostavljati, jo bo lahko, ko bo dovolj stara in si bo ustvarila svoj facebook, do polnoletnosti seveda pod nadzorom naju kot staršev. Toliko, kolikor za zdaj objavlja Severina, se mi zdi simpatično in še zmeraj v mejah dobrega okusa.«

Saša Lendero: Ob objavi hčerkinih fotografij me spremlja slab občutek. »Glede tega, ali je otrokove fotografije primerno objavljati na družabnih omrežjih, sem malo razdvojena. Arije sicer nikoli nisem skrivala, že ob rojstvu so bile njene fotografije objavljene v reviji, sicer v okviru dobrodelne akcije, pa vendarle. Je pa res, da nimam dobrega občutka, kadar so njene fotografije objavljene v javnosti, še posebno na spletu. Seveda starši radi objavljamo fotografije svojih otrok, ker smo pač tako zelo ponosni nanje in bi njihovo simpatičnost radi delili in pokazali svetu. Znani nismo pri tem nič drugačni. Sama se sicer trudim, da bi bilo takšnih objav čim manj, okvirno lahko rečem, da na spletu objavim približno pet do šest Arijinih fotografij na leto. A tudi pri teh sem pozorna na to, da Arija na fotografijah ni preveč izpostavljena, da fotografija ni preveč frontalna in podobno.«

<!--/main --><!-- photogallery-->