Bosna, Srbija in Makedonija pa tudi severna Italija so se ves december utapljale v smogu. Da o Kitajski in Singapurju niti ne govorimo. Medtem ko gre na Balkanu in v Padski nižini za občasna onesnaženja res hudih razsežnosti, zaradi katerih so morali sprejeti odločne ukrepe, da so zaščitili zdravje ljudi, smo v Sloveniji nenehno, predvsem pozimi, izpostavljeni hudemu onesnaženju, predvsem s trdimi delci oziroma z delci PM10 in PM2,5. In nobenim posebnim ukrepom. Naša gozdnata Slovenija, ki se celo ponaša s prestižno zeleno prestolnico Evrope 2016, je med najbolj onesnaženimi državami v Evropi! Če to povežemo z dejstvom, da je onesnažen zrak največji okoljski javnozdravstveni problem v razvitem svetu, zaradi katerega oboleva in umira največ ljudi, nam ne preostane nič drugega, kot da se tega končno zavemo in ukrepamo!

Le malokdo med nami se zaveda, kako slab zrak imamo v Sloveniji in kako hudemu tveganju smo zato izpostavljeni. Naša gorata in z gozdovi prekrita deželica je bolj podobna oazi neokrnjene narave kot pa deseti najbolj onesnaženi državi v Evropski uniji. Meritve so pokazale, da je v vseh večjih mestih, razen v Kopru, zrak prekomerno onesnažen, na to kažejo pozimi pogosto presežene mejne vrednosti v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu, Murski Soboti, Novi Gorici, Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. Celo več kot 90 odstotkov mestnega prebivalstva vdihava strupene trde delce in zato oboleva ter prezgodaj umira!

Večina meščanov vdihava prekomerno onesnažen zrak. Tako se je prejšnji teden huda onesnaženost samo še stopnjevala in dosegala vrhunec prav na silvestrovo, in to predvsem v Ljubljani, Zagorju, Hrastniku, Celju, Murski Soboti in Novem mestu. V vseh teh mestih so bile večji del prejšnjega tedna presežene mejne dnevne vrednosti koncentracije delcev PM10, medtem ko se je večtedenska onesnaženost na Goriškem na srečo vsaj malo umirila in ni več presegala mejnih vrednosti. Najhuje je bilo v Zagorju, tam je dnevna vrednost trdih delcev PM10 narasla skoraj na 100 µg/m3! V drugih krajih s preveliko onesnaženostjo s trdimi delci so namerili od 72 do 77 µg/m3. Predpisana mejna vrednost sicer znaša 50 µg/m3.

Ko se dim namesto navzgor kadi navzdol. Kako je to sploh mogoče in kaj delamo narobe, da smo bolj onesnaženi kot vse industrijske velesile na severu Evrope, kjer se velika mesta utapljajo v pločevini in številne tovarne bruhajo neverjetne količine dima? »Naš osnovni problem je geografski in vremenski,« pove Andrej Vuga z ARSO. »Decembra, ko je bila onesnaženost najhujša, so bili izpusti na običajni ravni, imeli pa smo toplotno inverzijo. To pomeni, da je bilo v kotlinah hladno, v višinah pa topleje. Ker ni bilo nobenih padavin in ne vetra, je ves onesnažen zrak ostajal po kotlinah. Kdor je bil bolj pozoren, je lahko opazil, kako se je dim iz dimnikov namesto navzgor kadil kar vodoravno ali celo navzdol. Zato so se vsi ti izpusti skoncentrirali v kotlinah, namesto da bi se bolj enakomerno razpršili in razredčili.« Zaradi neugodnih vremenskih razmer lahko torej že manjše gostote izpustov povzročijo preveliko onesnaženost zraka.

Ni vzrok samo vreme, ampak tudi vsi mi! Vendar pri nas ne gre za manjše količine izpustov, zato za hudo onesnaženost nikakor ne moremo vzroka iskati samo v vremenu in naših geografskih značilnostih. Tudi po količini izpustov na prebivalca in enoto površine smo med najhujšimi onesnaževalci v EU. Po količini izpustov trdih delcev PM10 na prebivalca smo na petem mestu, na enoto površine pa na četrtem mestu.

Glavni vir teh strupenih izpustov pa, presenetljivo, niso ne avtomobili ne industrija, ampak peči na drva oziroma male kurilne naprave za ogrevanje gospodinjstev. Te so daleč največji vzrok za slab zrak v Sloveniji. Kot so ugotovili na ARSO, je kar dve tretjini vseh izpustov delcev PM10 v Sloveniji posledica kurjenja lesa v povečini zastarelih kurilnih napravah gospodinjstev.

Več lahko preberete v reviji Zarja št. 1, 5.1.2016