PRVI KORAK

SPROSTITVENE METODE IN MALE PSIHOZVIJAČE

V osnovi je stres obrambna reakcija zdravega telesa na zahtevne izzive. Stresni hormon adrenalin zviša zbranost in splošno telesno pripravljenost na soočanje s težjimi nalogami. Seveda pa takšno stanje ne sme predolgo trajati in se prepogosto ponavljati: takrat telesu grozi obolenje. Znano je, da se stres kaže s prepoznavnimi znamenji, mednje sodijo zvišan krvni tlak, t. i. podivjano bitje srca, težave z želodcem in prebavo, srčno-žilne bolezni, motnje spanca, napetost, živčnost, depresija.

• Preprečevanje stresa

  Morda se vam zdi, da je to nemogoče, ker stres povzročajo zunanji dejavniki, nad katerimi nimate nadzora, a strokovnjaki pravijo, da 70 odstotkov stresa nastane v človeku samem. Zato lahko veliko naredimo tudi sami:

  • Preberite še ...

    

    · Dom

    Požar doma: preverite, kako ukrepati

    beležite dnevnik stresa, iz katerega bo sčasoma razvidno, katere situacije vam povzročajo največ napetosti;

  • zavejte se svojih meja in se naučite reči ne. Kdor tega ne zmore, je zelo izpostavljen nenehnemu pritisku in pri njem se bodo prej pokazale psihosomatske posledice stresa;

  • znebite se strahu pred konfliktom. Nenehno zatajevanje jeze lahko resno in trajno poškoduje prebavni trakt.

Še posebej so izpostavljeni stresu perfekcionisti. Ne izgubljajte se v detajlih; raje imejte ves čas v mislih celoto in si že na začetku naloge naredite prednostni seznam.

• Blaženje posledic stresa

  Za pomiritev razdraženih živcev so učinkovite predvsem vaje, ki stremijo k doseganju globljega notranjega miru. Poleg splošne osebne pozitivne naravnanosti se veliko doseže z vajami avtogenega treninga, s sproščanjem napetih mišic ali npr. s posebno dihalno tehniko. Z avtogenim treningom lahko izurjeni že v petih minutah dosežejo zavidljivo sprostitev, vendar so za to potrebni tedni vaj.