• Nabiramo samo rastline, ki jih zanesljivo prepoznamo. To je zlasti pomembno pri tistih, ki so jim zelo podobne nekatere strupene rastline. Pri tem si lahko pomagamo s priročniki za prepoznavanje rastlin. Če smo nabiralniški začetnik, s seboj raje povabimo izkušenega nabiralca.

• Rastlin ne prepoznavamo samo z očmi, ampak z vsemi čutili; če je podobna čemažu, vendar nima vonja po česnu, je nikakor ne jemo!

• Nabiramo vsako rastlinico posebej, ne trgamo ali režemo celih šopov rastlin, saj obstaja nevarnost, da se med užitne pomeša kakšna strupena. To še posebej velja za čemaž.

• Pri pravi, pekoči koprivi si zaščitimo roke z rokavicami in jo skuhamo po navodilih.

• Pred nabiranjem preverimo, ali je to zakonito. Nekatere vrste so (na nekaterih območjih) zaščitene.

• Ne nabiramo ob prometnih cestah, na gnojenih travnikih in tam, kjer se pogosto sprehajajo psi.

• Samoniklih rastlin ne uživamo v prevelikih količinah, saj so sestavine v njih pogosto zelo koncentrirane. Poznati je treba sestavine rastlin in njihovo delovanje ter učinke na telo.