5 divjih zdravilnih rastlin, ki jih lahko nabiramo že zdaj
Regrat, zvezdica, penuša in druge divje rastline so že pripravljene za nabiranje. Spoznajte pet zdravilnih rastlin, ki jih lahko nabiramo v zgodnji pomladi.
Tople pomladanske temperature nas vabijo, da vzamemo košaro in se odpravimo v naravo poiskat nekaj svežega, zelenega in aromatičnega. Narava nam res ponuja že kar nekaj divjih užitnih rastlin, s katerimi lahko podpremo organizem po dolgem zimskem obdobju. Pa si poglejmo, katere.
Regrat (Taraxacum officinale)
Regrat je ena tistih rastlin, ki jih vsi poznamo, a jih pogosto jemljemo kot samoumevne. Prvi mladi listi se začnejo pojavljati zelo zgodaj, še preden se travniki zares prebudijo, in prav takrat so tudi najbolj nežni. Regrat najdemo na travnikih, ob poteh in na vrtovih, seveda vedno stran od prometnih cest in drugih obremenjenih površin. Nabiramo mlade liste in pazimo, da rastline ne izpulimo, ampak jo pustimo, da se lahko obnovi. Ker raste nizko pri tleh, je doma temeljito čiščenje nujno. Listke večkrat speremo v hladni vodi in odstranimo vse morebitne ostanke zemlje.
PREBERITE TUDI:
Regratova solata z jajcem in toplim krompirjem je brez dvoma klasika, ki jo pozna skoraj vsak, a regrat se ne ustavi pri solati. Mladi listi so odlični tudi drobno sesekljani in dodani skutnim in jogurtovim namazom, lahko jih na hitro poparimo in vmešamo v rižote in testenine, zelo lepo se obnesejo tudi kot dodatek jajčnim jedem. Regrat je hvaležen prav zato, ker ga lahko uporabljamo preprosto, brez zapletenih receptov, ter znanim jedem dodamo rahlo grenkobo in svežino.
Zima je tudi čas, ko še lahko nabiramo regratove korenine. Te izkopavamo previdno, tam, kjer jih je dovolj, in jih temeljito očistimo zemlje. Posušene in pražene so tradicionalna osnova za regratovo kavo, lahko pa jih uporabimo v juhah in enolončnicah. Regrat v tem obdobju lepo povezuje dva svetova. Še vedno smo v zimi, a hkrati že stopamo proti pomladi.
Navadna leska (Corylus avellana)
Navadna leska je ena prvih rastlin, ki že sredi zime pokaže, da se v naravi nekaj dogaja. Njene mačice se pojavijo zelo zgodaj, pogosto še v času, ko so dnevi hladni in drevesa brez listov. Prav takrat so še čvrste, zaprte in cvetni prah je varno skrit v njih, zato so najprimernejše za nabiranje. Mačice nabiramo zmerno, le nekaj z vsakega grma, in vedno tako, da leske ne osiromašimo.
Mlade, še zaprte mačice lahko drobno sesekljamo in uporabimo kot dodatek jedem. Njihov okus je blag, rahlo oreškast, zato se lepo podajo k toplim zimskim jedem, kašam in enolončnicam, kjer delujejo kot zanimiv poudarek. Ko se mačice odprejo in cvetni prah pokaže svojo moč, jih lahko še vedno nabiramo. Takrat jih posušimo in previdno presejemo, da dobimo fin prah oziroma moko.
Leskov cvetni prah vsebuje beljakovine, minerale in druge hranilne snovi, ki so po zimi dobrodošle kot dopolnilo prehrani. Ne gre za nadomeščanje obrokov, temveč za majhne dodatke, s katerimi podpremo telo v času, ko je prehrana pogosto bolj enolična.
Navadna zvezdica oziroma kurja črevca (Stellaria media)
Navadna zvezdica nas pogosto spremlja vso zimo, pa je sploh ne opazimo. Raste tiho, nizko pri tleh, na vrtovih, ob poteh in na vlažnih mestih, tudi takrat, ko se zdi, da v naravi še ni prav veliko dogajanja. Prav zato je ena prvih divjih rastlin, s katerimi lahko v tem času popestrimo jedilnik. Nabiramo nadzemne dele rastline in pazimo, da izbiramo čista rastišča, stran od prometnih in obremenjenih območij.
Ker raste zelo nizko, je temeljito čiščenje doma nujno. Rastlino večkrat speremo v hladni vodi, da odstranimo zemljo in morebitne nečistoče. Zvezdica je v tem obdobju še posebej hvaležna, ker jo lahko uporabljamo surovo. Njeni nežni listi in stebelca se lepo podajo k zimskim jedem, ki jim želimo dodati malo svežine. Drobno sesekljana je odlična v solatah, skutnih namazih ali preprosto potresena po toplih jedeh tik pred serviranjem.
Zvezdica vsebuje vitamin C in nekatere minerale, zato je zanimiva tudi kot blaga podpora po zimi. Njena prednost je ravno v tem, da ne obremeni telesa, ampak ga z majhnimi količinami nežno osveži in pripravi na čas, ki prihaja.
Smrdljivka (Aposeris foetida)
Smrdljivka je rastlina, ki ima več imen in prav zaradi tega pogosto povzroča zmedo. Marsikdo jo pozna po značilnem vonju, ki spominja na česen, drugi jo prepoznajo šele, ko jo pohodijo ali utrgajo. Poganja zgodaj, najdemo ob robovih gozdov in poteh, kjer je dovolj vlage in polsence. Nabiramo mlade liste, dokler so še nežni, in vedno le na mestih, kjer smo popolnoma prepričani o rastišču in prepoznavi.
Čeprav to rastlino večina uporablja toplotno obdelano, je mlada smrdljivka primerna tudi za surovo uporabo. Tako kot regrat jo lahko pripravimo kot solato, samostojno ali v kombinaciji z drugimi zgodnjimi rastlinami. Okus je izrazitejši in rahlo pikanten, zato je priporočljivo, da jo uporabljamo v manjših količinah. V toplih jedeh se njen značaj nekoliko umiri, hkrati pa jedi doda več živahnosti.
Smrdljivka vsebuje žveplove spojine ter nekaj vitaminov in mineralov, zaradi česar je zanimiva kot dopolnilo zimskemu jedilniku. Ni rastlina za vsak dan, je pa odlična izbira za tiste trenutke, ko si želimo znanim jedem dodati nekaj drugačnega in s tem poživiti telo in brbončice.
Dlakava penuša (Cardamine hirsuta)
Dlakava penuša je ena tistih divjih rastlin, ki se pojavijo zelo zgodaj in jih zlahka spregledamo, če ne vemo, kaj gledamo. Raste nizko pri tleh, pogosto v rozetah, na travnikih, ob poteh, vrtovih in na robovih njiv. Prav v tem času je že lepo razvita in pripravljena za nabiranje. Izbiramo čista rastišča in nabiramo mlade liste. Ker raste nizko, je tudi pri penuši temeljito čiščenje doma nujno. Liste večkrat speremo v hladni vodi in odstranimo morebitne nečistoče. Njena posebnost je okus – rahlo pikanten, gorčičen, a ne premočan. Ravno prav izrazit, da jed poživi, ne da bi jo povsem spremenil.
Dlakava penuša se najbolje obnese surova. Drobno sesekljano jo lahko dodamo solatam, posujemo po krompirju, jajcih ali toplih zelenjavnih jedeh tik pred serviranjem. Ker ima izrazitejši okus, zadostuje že manjša količina. Tako kot druge križnice vsebuje vitamine in mineralne snovi, zato je zanimiva izbira po zimi, ko si telo želi več raznolikosti.
Pestra poživitev, ki nam jo podarja narava
Zima telo pogosto pusti nekoliko bolj utrujeno in enolično nahranjeno. Prav zato so divje rastline v tem prehodnem času med zimo in pomladjo tako dobrodošle. Vsebujejo številne vitamine in minerale, ki jih po zimi pogosto potrebujemo, a jih ni treba uživati v velikih količinah ali iz njih ustvarjati zapletenih jedi. Že manjši dodatki k vsakdanjim obrokom lahko lepo podprejo organizem in mu pomagajo, da se postopoma prebudi.
Divje rastline v zadnjih zimskih dneh niso namenjene temu, da bi z njimi popolnoma spremenili jedilnik, ampak da ga nežno obogatimo. Pest listov v juhi, malo svežine v krompirju ali namazu je pogosto povsem dovolj. Ob tem ne podprejo le telesa, ampak razvajajo tudi brbončice in nas spomnijo, da je pomlad že zelo blizu. Narava nam ponuja več, kot si včasih mislimo, le opaziti jo moramo in si dovoliti, da zimo pospremimo malo bolj lahkotno.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
