Nik Jarh

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so sezono raziskovanja opusa Ivana Cankarja nadaljevali z njegovo poezijo. Premiera je bila na Malem odru. Mali ljubezenski kabaret Erotika razkriva pesnikovo čutno plat. Uprizoritev je nastala v režiji Yulie Kristoforove in koprodukciji s celovškim gledališčem Teater Rampa in iKult Celovec.

Glasba zelo primerna verzom

»Z režiserko Yulio Kristoforovo smo se začeli pogovarjati o Cankarju, ideja, da eno predstavo namenimo njegovi poeziji oziroma razvpiti zbirki Erotika, pa je prišla povsem naravno. Zdela se mi je pomembna, saj se z njo dotikamo Cankarjevega bolj intimnega, pesniškega začetka, ki je bil zaradi zgodbe o ›zažgani zbirki‹ pogosto spregledan. Vesel sem, da smo ta projekt uresničili,« je povedal direktor Miha Golob.

»Pesmi so osebni portreti«

Avtor glasbe je skladatelj Janez Dovč. Potrudil se je, da je bila glasba uglašena s čutno poezijo in ni delovala vsiljeno: »Glasba deluje kot most med prizori, jih odpira, komentira in poglablja. Želel sem ujeti napetost med telesnim in duhovnim, med željo in prepovedjo, saj erotika ni zgolj telesnost, temveč življenjska sila. Pesmi so nastajale v tesnem sodelovanju z igralci. Pisane so zanje, zato so hkrati osebni portreti in del skupne zgodbe.«

Skušali najti rdečo nit

Premiera je bila tudi v Celovcu. »V vseh pesmih so teksti Cankarjevi, vključili smo še druga literarna besedila različnih avtorjev. Želeli smo spregovoriti o Erosu, erotiki in čutnosti. Imeli smo relativno malo časa. Morali smo namreč najti rdečo nit. Nismo imeli dramskega besedila, proces je bil zanimiv, kajti sestavili smo kolaž. Glasba nam je pri sestavljanju mozaika zelo pomagala, » je razlagala režiserka Yulia Kristoforova. »Odločitev za Mali oder je sprejel producent. To prizorišče mora imeti v sezoni eno premiero,« je dodala, prej in po tem pa sprejemala številne čestitke.

Dogajanje v sanjskem prostoru

»Sledili sva Cankarjevi ideji, da telo, ne glede na svojo ranljivost, ni nečisto, temveč sveto. Predstava povezuje čutnost, telesnost in simboliko prepovedanega z idejo o telesu kot prostoru transcendence. Dogajanje se odvija v sanjskem prostoru, kjer se stikajo različni časi, jeziki in umetniški izrazi,« je režiserko dopolnila dramaturginja Katja Gorečan. Predstava je na trenutke zasanjana, a je na srečo dolga zgolj 70 minut.

Skrbno izbrani igralci

Igrajo Branko Završan (Zevs), ki spretno in zapeljivo poplesuje, Manca Ogorevc (Afrodita) kot postavna, mična in celo mogočna in Žan Brelih Hatunić (Eros), ki je prejel aplavz na odprti sceni: »Bil je zelo lep trenutek. Nisem ga pričakoval, precej me je presenetil. Moral sem brzdati čustva, kajti nisem smel izgubiti niti svojega lika.«

Mali oder je pravšnji

Režiserka je seveda izbirala igralce in igralce na podlagi pevskih sposobnosti. Majhna dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. »Mislim, da je zelo dobro, da je ta predstava na Malem odru. Na Velikem odru bi se razblinilo dobro vzdušje, ki ga je povzročila bližina z gledalci. Morda bo predstava skozi čas potrebovala večjo razsežnost in se bomo morali prilagoditi ter preseliti na večji oder,« je končal Brelih Hatunić. Preostalo polovico igralcev sestavljajo Katarina Hartmann (Kača), Tanja Potočnik (Eva) in Aleksander Tolmaier (Adam).