Kje je meja med fotografijo in podobo, ustvarjeno z umetno inteligenco?
Društvo fotografov Svit letos praznuje 20-letnico. Ob tem so fotografi poudarili pomen kakovostne fotografije, ki mora kljubovati podobam, ustvarjenim z umetno inteligenco.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ob slovesnosti, ki je bila konec tedna v Narodnem domu v Celju, so podelili tudi posebna priznanja častnim članom. V Celju je bila tudi okrogla miza, na kateri so se sogovorniki dotaknili dejstva, da fotografija potrebuje več prostora in hkrati podpore. Dogajanje ob obletnici se je vrstilo tudi v Celjski kulturnici. Del praznovanja društva je tudi razstava članov pred Narodnim domom.
Meja med kakovostjo in izdelkom umetne inteligence
»Slovenija ima izjemno kakovostne fotografe, številna aktivna fotografska društva in klube ter Fotografsko zvezo Slovenije, ki jih povezuje. Kljub temu fotografija v slovenskem kulturnem prostoru še vedno nima položaja in podpore, ki bi si ju glede na svojo kakovost, tradicijo in dosežke zaslužila,« pravijo v Društvu fotografov Svit.
Zato so v pogovoru odprli tudi vprašanje položaja organizirane fotografije v Sloveniji in njene prihodnosti. Sogovorniki so se dotaknili tudi umetne inteligence in sprememb, ki jih prinaša v fotografije.
»Ob hitrem razvoju novih tehnologij postajajo še pomembnejši odgovornost, etika in iskren odnos vsakega ustvarjalca do lastnega dela. Hkrati ostaja odprto vprašanje, kje je meja med fotografijo in podobo, ustvarjeno ali bistveno spremenjeno z umetno inteligenco, ter ali takšno ustvarjanje še sodi v fotografijo ali že na področje grafičnega oziroma digitalnega oblikovanja,« poudarjajo v Svitu.
Prenos znanja na mlade je ključen
Med željami, ki so se izoblikovale v pogovoru, je tudi stalna galerija, namenjena fotografiji oziroma Fotografski zvezi Slovenije.
Prostor, kjer bi lahko predstavljali najboljše slovenske fotografe, dosežke društev in klubov, gostili razstave ter fotografijo približevali širši javnosti, bi pomenil pomemben korak k večji prepoznavnosti fotografije kot enakovrednega dela slovenske kulture, dodajajo v društvu.
Člani društva so na okrogli mizi mladim položili na srce tudi, da je ravno od njih odvisna prihodnost organizirane fotografije.
»Ni dovolj, da jih zgolj vabimo v društva in klube. Treba jih je aktivno spodbujati, jim ponuditi mentorstvo, znanje, možnosti za ustvarjanje in predvsem podporo pri njihovem razvoju,« je bilo slišati na srečanju. Slovenija ima vrhunske fotografe in ogromno znanja, zato je pomembno, da ga znamo prenašati na nove generacije, še dodajajo.
Skupna nit pogovora pa je bila predvsem pogled naprej: slovenska fotografija ima kakovost, znanje in ljudi. Potrebuje pa prostor, podporo ter nove generacije, ki bodo to zgodbo nadaljevale.
V krogu najboljših na svetu
Začetki Fotografskega društva Svit segajo v leto 2005, ko se je začela oblikovati majhna skupina fotografskih zanesenjakov. To je bilo tudi prvo poglavje celjske in slovenske ljubiteljske fotografije.
Devet fotografov je sprva delovalo kot Razstavljalska skupina, leto kasneje pa je društvo začelo uradno delovati. Tistega leta je Fotografska zveza Slovenije celjsko društvo razglasila za najuspešnejše fotografsko društvo v Sloveniji.
Pet takšnih nazivov je Svit osvojil tudi v naslednjih letih. Na prvem svetovnem klubskem prvenstvu FIAP leta 2006 je Svit med 142 fotografskimi klubi z vsega sveta dosegel 29. mesto. Že naslednje leto se je povzpel na izjemno 15. mesto med približno 150 klubi in bil najboljše slovensko društvo na tekmovanju.
Uspehi posameznih članov so se vrstili na domačih in mednarodnih salonih. Medalje, diplome in sprejete fotografije so postajale stalnica, člani pa so pridobivali tudi najvišje razstavljavske nazive Fotografske zveze Slovenije in mednarodne zveze FIAP. V društvu je tako v razmeroma kratkem času nastala nenavadno močna generacija razstavljavcev.
Mesec fotografije, ki je privabljal tujce
Člani društva so želeli v Celju ustvariti fotografsko dogajanje, eden večjih takšnih projektov je bil večer digitalnih fotografskih projekcij takratnem kinu Metropol. Nato se je v Celju razvil tudi Mesec fotografije Celje, ki je z leti prerasel slovenske okvirje in postal Mednarodni mesec fotografije.
V Celje so prihajale razstave slovenskih in tujih fotografov, potekala so predavanja, fotografske projekcije, okrogle mize, delavnice in fotografski ekstempore.
Člani Svita so v preteklih letih gostovali tudi v tujini, od koder so domov prinašali zlate, srebrne in bronaste medalje ter diplome.
Ves ta čas je vodilo vseh članov prenos znanja na mlade, zato so pripravili tudi fotografske natečaje za osnovno- in srednješolce, kasneje pa je društvo svojo energijo še izraziteje usmerilo v fotografsko izobraževanje mladih. Društvo ima svoje prostore na Gledališkem trgu, v Celjski kulturnici. Za umetniške dosežke in prispevek kulturnemu življenju je društvo prejelo tudi bronasti celjski grb Mestne občine Celje.
Letos je Svit sodeloval tudi na 20. svetovnem klubskem prvenstvu FIAP, kjer je med 206 klubi z vsega sveta dosegel 77. mesto. Prav tako letos je skupaj z Nacionalnim inštitutom za biologijo pripravilo natečaj Plesniva preobrazba hrane, ki fotografijo povezuje celo z znanostjo in osveščanjem o varnosti hrane.
Sprememba fotografije
»V teh dvajsetih letih našega obstoja se je močno spremenila tudi fotografija. Ko je nastajal Svit, je digitalna fotografija šele dokončno prevzemala prostor analogni. Digitalna projekcija fotografij je bila nekaj novega, fotografske razstave so bile predvsem fizične, družbena omrežja pa še niso določala načina, kako gledamo in delimo podobe. Danes ima fotoaparat v žepu praktično vsakdo in v enem dnevu nastane več podob, kot jih je bilo nekoč mogoče videti v letih,« pravijo v Svitu.
Dodajajo, da prav zaradi tega ostaja osnovna ideja Svita presenetljivo nespremenjena: »Fotografija ni samo pritisk na sprožilec. Je pogled. Je razmišljanje. Je pripovedovanje. Predvsem pa je lahko razlog, da se ljudje srečajo, drug drugemu pokažejo svet, kot ga vidijo sami, in se ob tem drug od drugega nekaj naučijo.«
Slovenski fotografiji so dali izjemen pečat
Na slovesnosti ob 20. obletnici je društvo trem svojim članom podelilo tudi nazive častni član.
Naziv je prejel Žiga Karl Gričnik, ki je eden izmed ustanovnih članov društva. »S številnimi uspehi in nagradami na domačih in mednarodnih fotografskih natečajih je ime društva ponesel preko njegovih meja, svojo avtorsko pot pa nadaljeval tudi v galerijskem prostoru,« pravijo v društvu.
Častni član društva je postal tudi Jure Kravanja, ki je prav tako eden njegovih najprepoznavnejših fotografskih ustvarjalcev.
»Njegova mentorska vloga je pomembno vplivala na fotografsko rast številnih članov. Je nosilec naziva mojster fotografije Fotografske zveze Slovenije in mednarodnega naziva EFIAP/a, s svojimi deli pa se je na številnih domačih in mednarodnih fotografskih natečajih redno uvrščal med najuspešnejše avtorje ter prejel številna priznanja in nagrade.
Za svoje uspešno razstavljavsko delovanje je prejel tudi priznanje za najboljšega razstavljavca Fotografske zveze Slovenije,« pojasnjujejo v društvu.
Tretje priznanje častnega člana pa je prejel David Brusnjak, ki zgodbo društva prav tako spremlja od prvega dne nastanka. Tudi on ima med drugim tudi naziv mojster fotografije Fotografske zveze Slovenije.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
