Novi tednik, Sherpa

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Občina Radeče vstopa v letošnji občinski praznik, ki ga obeležuje 8. septembra, z občutki povezanosti, optimizma in velikih načrtov. Župan Tomaž Režun poudarja, da skupnost daje kraju moč. »Vesel sem, da Radeče delujejo kot povezana skupnost. Ko je treba pomagati, smo Radečani daleč naokrog znani po tem, da stopimo skupaj. To me navdaja z velikim optimizmom,« poudarja župan.

Ponosen je tudi na vse uresničene projekte, ki izboljšujejo življenje v občini. Minulo leto si bo zapomnil predvsem po začetku uresničevanja celovite prenove mestnega jedra, ki bo Radečam prinesla največjo preobrazbo v njihovi sodobni zgodovini. Ob tem se veselijo tudi številnih drugih pridobitev, od prizidka k športni dvorani, urejenih cestnih odsekov in vodovodnega omrežja do kar štirih novih gasilskih vozil.

· Slovenija

Kje kuhajo najboljšo govejo juho?

»Radeče so lep kraj, krajevne skupnosti so urejene, a središče kraja nam ni v ponos. Ko smo izvedeli, da naši občini v okviru dogovora za razvoj regij pripada 1,5 milijona evrov za urejanje zelene infrastrukture, kar je res veliko denarja za našo občino, smo se lotili priprave. Dve leti smo se intenzivno ukvarjali s projektom, vrednim približno tri milijone evrov, in zdaj smo tik pred ciljem, pred izdajo gradbenega dovoljenja. Radeče bodo dobile novo podobo, sodobnejši videz in urejene javne površine. To bo kraju dalo dodatno vrednost. Na ta projekt sem res zelo ponosen. Morda bo to celo projekt mojega županovanja.«

Kaj konkretno boste uredili?

Najprej se bomo lotili stavbe ob vhodu v Starograjsko ulico. To je prva stavba, ki jo zagledamo na desni strani, ko se pripeljemo v Radeče. Je v zelo slabem stanju in nam ni v ponos. Občina jo je odkupila. Ker statika ne dovoljuje obnove, sta predvideni rušitev in gradnja nove enake stavbe. Na tem mestu bo urejen tudi večji odprt prireditveni prostor. Nato bomo dela nadaljevali ob levem bregu potoka Sopota do njegovega izliva v Savo, ob kateri bomo uredili lepo promenado z novim mostičkom čez Sopoto. Pot bo nato vodila po sprehajalni poti ob Savi. V nadaljevanju bo urejeno še območje pod osnovno šolo, zeleno bo urejen začetni del Ulice Milana Majcna, novo podobo z manjšo fontano bo dobil tudi park pred občinsko stavbo. Prepričan sem, da bo središče Radeč postalo lepo in urejeno zeleno območje.

Starograjska ulica ima kar nekaj propadajočih zgradb. Kakšne možnosti ima občina za njihovo obnovo, glede na to, da stavbe niso v njeni lasti?

Prvi korak bo ureditev že omenjene stavbe ob vhodu v Starograjsko ulico. Občina je uspela odkupiti tudi propadajočo hišo na sredini ulice. Stavba je v naslednjih tednih predvidena za rušenje. Občina Radeče že nekaj let s sofinanciranjem spodbuja tudi obnovo fasad v Starograjski ulici. Dve družini sta se za obnovo že odločili, tako da nekaj se premika, a daleč od tega, da bi bili na stanje v omenjeni ulici ponosni.

Ekonomske razmere žal ne dopuščajo, da bi ulica ponovno zaživela kot obrtniška ulica, kar si sicer zelo želim. Toda dogajanja ne bo manjkalo. V ulici so že različni dogodki na prostem, tako da se življenje vrača v Starograjsko ulico. Tudi nekaj mladih družin se je že preselilo vanjo, kar obeta boljše čase.

Kakšne so možnosti, da bi v tej ulici spet deloval hotel? Hotel Jadran namreč že leta propada.

Denacionalizacija je žal naredila svoje. Rešitev vidim v odkupu stavbe. Zasebni vlagatelji za to verjetno nimajo zanimanja, zato bo tudi ta projekt na plečih občine, pri čemer dvomim, da bo sama zmogla zagotoviti potrebna sredstva. Vsekakor bo iskala sofinancerske vire. Ali bo v stavbi hotel, ne morem obljubiti. Mislim, da bo treba razmišljati o varovanih stanovanjih ali hostlu. To bi središču Radeč dalo dodatno življenje.

· Novice

V tem domu starejših bodo lahko sprejeli še več stanovalcev

Kakšna je trenutna gospodarska slika v občini? Kje vidite razvojne možnosti?

Ko je papirnica leta 2012 šla v stečaj, je bila slika zelo slaba – brezposelnost je bila 27-odstotna. Takrat je naš poslanec Matjaž Han z drugimi dosegel, da so bile Radeče uvrščene v problemsko območje. V občino je prišlo kar nekaj denarja, zaživelo je več manjših podjetij. Vesel sem, da se je marsikaj premaknilo na bolje. Z zagonom papirnice imamo danes sliko brezposelnosti boljšo od slovenskega povprečja. Podjetja iščejo delavce, proizvodne hale so zasedene, kar je spodbudno. Res je, da je bilo včasih v enem obratu od sto do 150 ljudi, danes jih je od dvajset do petindvajset. To je normalno, saj je bilo včasih ogromno ročnega dela, danes globalni svet zahteva konkurenčnost, hitrejše in boljše procese, kar prinaša avtomatizacija.

Novi tednik, Sherpa

Kaj je trenutno največja zamujena priložnost Radeč?

Radeče ležijo v nekakšnem žepu. Velika težava je neustrezna cestna povezava. Kraji ob avtocesti lahko veliko lažje dosežejo preboj – tako na gospodarskem kot na drugih področjih. V Radečah, Sevnici, Hrastniku, Trbovljah imamo težavo, kako sploh priti do avtoceste. Zato nujno potrebujemo tretjo razvojno os, ki bi nam odprla vrata v svet. Državna cestna infrastruktura v radeški občini je sicer zelo solidno urejena. Pred leti sta bila med drugim obnovljena odseka Radeče–Zidani Most in Radeče–Vrhovo. A velik problem je, kako priti do nas oziroma iz Radeč do drugih delov države.

· Novice

Katere šolarje bo razvažal električni kombi?

Kako je z občinskimi cestami? Kakšno je njihovo stanje, kje so še težave?

Smo majhna občina s stotimi kilometri lokalnih cest. Samo z lastnim občinskim denarjem je zelo težko slediti vsem potrebam oziroma željam pri njihovi obnovi in vzdrževanju. Težava je, da ni razpisov za sofinanciranje. Vsako leto nekaj postorimo na tem področju, zimska služba dobro dela. A žal so nekateri odseki še vedno v slabem stanju. Da bi imeli vse urejeno, bo treba tudi na državni ravni najti kakšen vzvod oziroma sofinanciranje.

Konec leta 2024 ste v Radečah izgubili edino bančno poslovalnico v občini, kar je bil za lokalno skupnost velik udarec. Ste že našli rešitev?

Skoraj dnevno lahko v medijih spremljamo, kako različne ustanove odhajajo iz manjših krajev in kako se storitve centralizirajo v Ljubljani. Priznam, da sem bil nad odločitvijo banke OTP zelo razočaran, saj je čez noč brez obvestila zaprla svoja vrata. Izpolnila ni niti obljube, da bo v Radečah ohranila bankomat. A nekaj se je do danes le premaknilo. V Radečah imamo spet bankomat, 23. septembra bomo dobili tudi banko NLB. To sicer še ne bo poslovalnica, ampak bo uslužbenka banke enkrat tedensko na voljo občanom. Verjamem, da lahko z dobrim obiskom v Radečah spet dobimo tudi bančno poslovalnico.

Po petindvajsetih letih ste v Radečah spet dobili reševalno vozilo z zdravstveno ekipo. Kaj to pomeni za zdravstveno oskrbo občanov? Kako velika pridobitev je to?

Uspelo nam je skoraj nemogoče. Takšnega primera v Sloveniji ne poznam. Ne znam povedati, kako velika pridobitev je to za našo občino. Res sem ponosen na vse, ki so sodelovali pri tem, da nam je po letih naporov in prizadevanj uspelo reševalno vozilo pripeljati nazaj v Radeče. Z njim imajo naši občani veliko hitrejšo zdravstveno oskrbo, ko jo nujno potrebujejo.

V Radečah se obeta pomemben premik tudi pri načinu odločanja o razvoju občine. Prvič namreč uvajate participativni proračun. Zakaj se vam zdi to pomembno?

Osebno sem zelo veliko na terenu. Ni prireditve, ki se je ne bi udeležil. Marsikdo me vpraša, kje najdem energijo in čas za vse. Večkrat se srečam tudi s predsedniki krajevnih skupnosti, tako da vem, kje in kakšne so potrebe v občini. Seveda je jasno, da je toliko, kot je na voljo sredstev, denarja lahko razdeljenega. Na zadnji seji so občinski svetniki sprejeli dopolnjen odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Z njim se bo v občinski proračun nakapljalo približno šestnajst tisoč evrov dodatnih sredstev. Tako je padla odločitev, da bomo ta denar namensko porabili in dali krajevnim skupnostim možnost, da same odločijo o kakšnem manjšem projektu. Včasih tisoč evrov za neko krajevno skupnosti pomeni več kot precej višji znesek v večjem naselju.

Kako v občini spodbujate mlade, da bi ostali v njej?

Upam si reči, da imajo mladi do petnajstega leta odlične pogoje. V občini imamo kakovostno predšolsko varstvo ter osnovnošolsko in glasbeno izobraževanje. Mladi imajo možnost vključevanja v različne športne klube, pestra je tudi društvena dejavnost. Ogromno uspešnih posameznikov prihaja iz Radeč (Benjamin Šeško, Nuška Drašček ... op. p.). Večji izziv je, kako mlade privabiti nazaj v Radeče po končanem študiju. Dodatno bi bilo treba okrepiti gospodarstvo in najti možnosti za zaposlovanje. Trenutno se v občini že odpirajo nova delovna mesta. Spodbudno je tudi, da se je v občini po dolgih letih ustavil trend padanja števila prebivalcev, naj gre samo tako naprej.

Načrtujete tudi gradnjo novih večstanovanjskih stavb, kajne?

Res je. Vesel sem, da je končno dosežen kompromis, ki bo omogočil razvoj. Prostor ob vhodu v Radeče, in sicer na levi strani, je bil nekoč po krivici uvrščen med poplavno ogrožena območja. Zaradi napačnih ocen in prezrtih strokovnih podlag tam dolga leta ni bilo mogoče graditi. Zdaj so birokratske ovire končno odpravljene in pričakujem, da bomo v naslednjih letih dobili nova tržna stanovanja. Podpisali smo že pismo o nameri za njihovo gradnjo.

Kako napreduje nova stanovanjska soseska na Dobravi?

Tam hiše rastejo kot gobe po dežju. Predvidenih je petindvajset novih hiš za mlade družine. Vsa zemljišča so prodana. Veseli me, da se kraj razvija.

Napovedali ste, da boste jeseni ponovno kandidirali za župana občine. To bo vaš četrti mandat, če boste ponovno izvoljeni. Na prejšnjih volitvah niste imeli protikandidatov, letos naj bi imeli vsaj enega. V čem menite, da je vaša prednost?

Sem »prečitana knjiga«. Ljudje me poznajo in vedo, da nisem populist, ampak sem realist. Upam si reči, da so moje velike prednosti korektnost in odprtost ter dostopnost. Rad bi tudi dokončal pomemben projekt, to je ureditev središča Radeč, v katerega je že bilo vloženega ogromno truda. Ne bom rekel, da je to življenjsko delo mojega županovanja, a je zagotovo zgodovinski projekt za Radeče. Tudi na obrobju so projekti, ki jih nameravam v naslednjem mandatu uresničiti oziroma nadaljevati. Res si želim, da bi tisto, kar sem posejal, na koncu tudi požel. Ljudje bodo odločili ...