Vaša zgodba: Premiera gledališke predstave Medved
"O velikem postu, tretjo nedeljo sem se peljal v Malickoje, zaradi epidemije … Pegasti tifus … V kočah ljudje drug čez drugega … Umazanija, smrad, dim, na tleh teleta in prašiči, skupaj z bolniki …"
To je 19. stoletje na ruskem podeželju, kot ga skozi besede vaškega zdravnika v drami Striček Vanja slika Anton Pavlovič Čehov, eden največjih ruskih pisateljev in največkrat uprizarjanih dramatikov 20. stoletja. V takšnih razmerah ta "umetnik življenja", kakor ga opisuje Lev Tolstoj, povezuje osebe, ob tem pa svoje like in gledalce izziva z vprašanji o smislu lastnega početja in bivanja. Po izobrazbi zdravnik, po značaju pa velik humanist in ljubitelj podeželja je v svojem kratkem, a izjemno ustvarjalnem življenju, napisal več kot 200 enodejank, ki jih imenuje "prizori iz vaškega življenja"; vendar so več kot le to. Gre za univerzalne zgodbe, ki jim je Rusija 19. stoletja zgolj okvir za platno, na katerega doktor Čehov neusmiljeno in podrobno slika zgradbo človeške duše. Te humorne diagnoze so nam še danes veliko preblizu, da bi se jim lahko zgolj nasmejali in se ne ustavili ob sporočilnosti, ki presega široka ruska obzorja ter burno stoletje, ki nas zdaj loči od avtorjeve resničnosti.
Čehov gradi svoje enodejanke predvsem na nasprotjih med moškim in ženskim svetom. Za njegov moški svet je značilno, da glavna mesta na lestvici vrednot zasedajo bogastvo, ugled in čast. V ženskem svetu po Čehovu so temeljne vrednote drugačne, to so zvestoba, ljubezen in iskrenost. Skupna značilnost obeh svetov pa je povezanost. Kljub temu, da se trudijo biti samozadostni, neprestano iščejo drug drugega. Soodvisnost moških in ženskih principov pa zanesljivo vodi v zaplete. Čehovski liki se zapletajo z lastnimi izjavami in se z vsakim poskusom pojasnjevanja še bolj izgubljajo v nepotrebnih podrobnostih. S trmastim vztrajanjem na načelih skušajo reševati svoje težave, pa si s tem nakopljejo le nove in nove, ki jih včasih, popolnoma življenjsko in moderno, privedejo skoraj v absurd.
S šalo Medved Antona Pavloviča Čehova v prevodu Mileta Klopčiča ter režiji Jožeta Mahneta so se nam predstavili člani ljubiteljske igralske skupine Un’trije: Sašo Obolnar – strežnik Luka, Urška Renko - Popova, Herman Kočevar - kočijaž in sevniški gledališki entuziast Emil Stopar - Medved.
Po odigrani predstavi in po bučnem aplavzu obiskovalcev je sledilo prijetno druženje s pogostitvijo v grajskem stolpu.
Ekipa Gradu Sevnica
