Profimedia

Ko na vašem pametnem telefonu po osemnajstih mesecih odpove matična plošča, je prvi odziv pogosto strah: »Garancija je potekla.« A to prepričanje, ki ga tehnološki velikani spretno vzdržujejo, je v Evropi – in s tem v Sloveniji – pogosto zmotno.

V svetu sodobne tehnologije, kjer tempo narekujejo letne predstavitve naprav in bleščeči oglasi, se zdi, da pravila igre pišejo korporacije same. Vendar pa nedavni dogodki opominjajo, da v Evropski uniji veljajo drugačna pravila.

Decembra 2025 je italijanski urad za varstvo konkurence (AGCM) ponovno posegel v poslovanje giganta Apple in mu naložil visoko denarno kazen zaradi zlorabe prevladujočega položaja pri sledenju uporabnikom.

Čeprav ta konkretna globa ni neposredno zadevala garancij, osvetljuje nenehno trenje med ameriškimi korporacijami in evropskim varstvom potrošnikov.

Srž problema, ki najbolj udari po žepu slovenskega kupca, je vprašanje: »Koliko časa je moja naprava dejansko zaščitena?« Apple in drugi proizvajalci namreč vztrajno poudarjajo »enoletno omejeno garancijo«.

Profimedia

Ta informacija pri povprečnem potrošniku ustvari prepričanje, da je po 365 dneh prepuščen samemu sebi, razen če ne dokupi dodatnega zavarovanja, kot je AppleCare.

A resnica je, kot poudarjajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), drugačna: slovenski kupci imajo zakonsko zagotovljeno pravico do dvoletnega varstva pred neskladnostjo blaga.

Zakaj prihaja do »velikega nesporazuma«?

Razlogi za zmedo niso slučajni, temveč imajo močno finančno ozadje. Finančna poročila razkrivajo, da storitve, kamor spadajo tudi podaljšana jamstva, za Apple predstavljajo enega najhitreje rastočih virov prihodka, ki je v letu 2025 presegel 100 milijard dolarjev.

Vzdrževanje iluzije o kratki garanciji je torej dobičkonosna strategija, saj potrošnike spodbuja k nakupu dodatnih storitev.

Da bi razumeli svoje pravice, moramo ločiti dva pojma. Prvi je tržna garancija (Apple One-Year Limited Warranty), ki je prostovoljna odločitev proizvajalca.

Profimedia

Drugi, bistveno pomembnejši institut, pa je zakonsko jamstvo za skladnost blaga. To ni stvar izbire, temveč obveza vsakega trgovca v EU, ki traja dve leti od izročitev blaga.

Slovenska posebnost: Dvojno varstvo v prvem letu

Slovenija ima v svojem pravnem redu posebnost. Za tehnično blago, kot so telefoni in računalniki, država predpisuje obvezno garancijo v trajanju vsaj enega leta.

To pomeni, da ima potrošnik v prvem letu na voljo »dvojno varstvo«: lahko se sklicuje na garancijo pri pooblaščenem servisu ali na neskladnost pri prodajalcu.

Težava nastopi v drugem letu (od 12. do 24. meseca). Takrat Applova garancija poteče, potrošniku pa ostane le še uveljavljanje neskladnosti pri prodajalcu. Mnogi kupci se takrat ustrašijo, saj Apple oglašuje le »1 leto«, kar ustvarja vtis, da so ostali brez pravic.

Kaj je prinesel novi zakon ZVPot-1?

Leta 2023 je v Sloveniji začel veljati novi Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), ki je prinesel pomembno spremembo v korist kupcev: podaljšanje obdobja obrnjenega dokaznega bremena.

Po stari ureditvi je domneva, da je napaka obstajala že ob nakupu, veljala le 6 mesecev. Z novim zakonom se je to obdobje podaljšalo na eno leto.

Profimedia

To v praksi pomeni, da če vaš iPhone neha delovati v 11. mesecu, zakon predvideva, da je bila napaka prisotna že ob izročitvi, prodajalec pa mora dokazati nasprotno.

Vendar pa zakon prinaša tudi strožjo hierarhijo zahtevkov. Potrošnik mora najprej zahtevati popravilo ali zamenjavo izdelka. Šele če to ni mogoče ali če se napaka ponovi, lahko zahteva vračilo kupnine.

Izjema velja le, če se napaka pokaže v manj kot 30 dneh od nakupa – takrat lahko kupec takoj odstopi od pogodbe (t.i. pravica do zavrnitve).

Kaj storiti, ko »garancija« poteče?

Kaj torej storiti, če se naprava pokvari v 18. mesecu, na pooblaščenem servisu pa vam rečejo, da je garancija potekla? Strokovnjaki svetujejo naslednje korake:

1. Ne hodite na pooblaščeni servis. Če tam rečete »uveljavljam garancijo«, vas bodo upravičeno zavrnili, saj je Applova prostovoljna garancija potekla.
   
   
2. Obrnite se na prodajalca. Zahtevek naslovite na trgovca, kjer ste izdelek kupili. Odgovornost za zakonsko jamstvo nosi prodajalec, ne nujno proizvajalec.
   
   
3. Uporabite prave besede. Recite: »Uveljavljam neskladnost blaga po Zakonu o varstvu potrošnikov.«.
   
   
4. Bodite pripravljeni. V drugem letu je dokazno breme na strani potrošnika. To pomeni, da morate argumentirati, da je vzrok za okvaro tičal v napravi že od začetka (npr. odpoved matične plošče brez zunanjih poškodb).

Prihodnost: Popravilo bo podaljšalo jamstvo

Evropska unija medtem pripravlja še večje spremembe. Nova direktiva o pravici do popravila (Right to Repair), ki jo mora Slovenija implementirati do julija 2026, prinaša revolucionarno novost.

Profimedia

Če se bo potrošnik v času zakonskega jamstva odločil za popravilo namesto zamenjave izdelka, se mu bo jamčevalni rok avtomatično podaljšal za dodatnih 12 mesecev.

Prav tako bodo morali proizvajalci zagotoviti dostop do rezervnih delov in orodij tudi neodvisnim serviserjem po razumni ceni, prepovedana pa bo programska oprema, ki preprečuje uporabo rabljenih ali neodvisnih delov.