Boljši od mineralne vode: osvežilna pijača, ki bo hit pomladi
Vodni kefir je naravno mehurčkasta fermentirana pijače, ki nastane z namakanjem posebnih zrn v osladkani vodi ali čaju.
Preverjeni recepti, sezonske ideje in hitri triki za vsak okus.
Vodni kefir je še eden od trendnih napitkov, na katerega prisegajo navdušenci nad domačo fermentacijo, čeprav ga v resnici pripravljajo že stoletja.
Preizkusite recept na spodnji povezavi:
Čarobna zrna, ki krožijo med prijatelji
Osnova za pripravo vodnega kefirja so mehke želatinaste kroglice, polne mikroorganizmov, ki blagodejno vplivajo na naše črevesje in krepijo imunski sistem. Običajno jih dobimo od prijateljev, na voljo pa so tudi v nekaterih specializiranih trgovinah. Pravijo jim tudi tibis, japonski vodni kristali, bébées ali zrna večnosti.
Podobno kot pri gobi, s katero pripravljamo kombučo, tudi kefirjeva zrna tvori simbiotična skupnost mlečnokislinskih bakterij in kvasovk (scoby), s katerimi fermentiramo različne tipe sladkorja. Pri tem nastajajo mlečna kislina, alkohol (v končni pijači med 0,02 vol % in 2,0 vol %) in ogljikov dioksid.
Kaj potrebujemo za pripravo vodnega kefirja
Pri pripravi vodnega kefirja fermentiramo izvirsko vodo, ki smo ji dodali neprečiščeni (rjavi) sladkor, melaso, javorov, agavin ali rižev sirup, sladilo iz ječmenovega sladu, palmin ali kokosov sladkor.
Kot vodni kefir lahko pripravimo tudi kokosovo vodo in druge rastlinske napitke, kompot, čaj in sokove ali pa za zadostno vsebnost ogljikovih hidratov in malce drugačen okus poskrbimo tako, da vodi dodamo še suho ali kandirano sadje. Najbolje je uporabiti fige, datlje, slive, marelice, mango, brusnice, jabolka, rozine, pa tudi ingver.
S sladili, kot je stevia, kefirjevih zrn ne bomo nahranili, od želenega rezultata pa nas bo oddaljil tudi med, saj deluje antibakterijsko in zavira delovanje mikroorganizmov.
Okus vodnega kefirja je manj kiselkast in intenziven kot pri kombuči, bolj spominja na mineralno vodo z nežnim sadnim, limonadastim okusom.
Prva in druga fermentacija
Ko sladki tekočini dodamo zrna vodnega kefirja, se začne prva fermentacija, ki traja največ 48 ur. Najbolje je, da za to uporabimo večjo posodo s širšo odprtino, da je tekočina v stiku s kisikom. Posoda mora biti steklena, keramična ali plastična, saj lahko stik s kovino (z izjemo inoksa) zavre delovanje bakterij in kvasovk. Ustje posode prekrijemo z gazo ali papirnato brisačko, ki jo pričvrstimo z elastiko.
Zrna se bodo povečini posedla, manjši grozdi zrn pa se bodo v posodi dvigovali in spuščali kot mehurji v pisanih lava svetilkah.
Pred drugo fermentacijo, ki lahko znova traja do dva dni, tekočino precedimo v steklenico, zrna pa pustimo počivati ali pa kar takoj uporabimo za naslednji napitek.
Čeprav je vodni kefir užiten že po prvi fermentaciji, z drugo poskrbimo za boljšo karbonizacijo in (če želimo) z dodatki prilagodimo okus končnega izdelka.
Steklenico z vodnim kefirjem moramo dobro zatesniti, da lahko nastanejo mehurčki. Medtem pijača ves čas brbota in nežno sika. Zamašek moramo vsak dan odviti, da lahko odvečen zrak pobegne, saj s tem preprečimo, da bi steklenica eksplodirala.
Vodni kefir je pripravljen, ko je prijetnega kiselkastega vonja in ima aktivne mehurčke, ki nas nežno zbadajo po jeziku. Okus se s fermentacijo od sladkega pomakne k bolj kislemu in intenzivnejšemu. Če postane prekisel in diši po zatohlem, je vodni kefir preveč fermentiral, kar pomeni, da je porabil ves sladkor in začel razpadati.
Kaj gre lahko narobe?
Zrna vodnega kefirja so živa, zato imajo obdobja počitka in povečane aktivnosti. Jasen znak, da delujejo, kot morajo, je, da se množijo in pijača uspeva. Sicer velja preveriti naslednje:
- Voda, ki jo uporabljamo, ne sme biti klorirana. A tudi preveč očiščena, filtrirana voda ne bo primerna, ker je za pripravo vodnega kefirja ključna dobra mineralna sestava, ki jo nekateri uravnavajo z dodajanjem sode bikarbone. Če uporabimo vodo iz pipe, jo najprej dobro prevremo in ohladimo na 20 do 30 °C.
- Sladkor ne sme biti pretirano prečiščen (rafiniran), zato je bolje uporabiti vsaj rahlo rjavega ali dodati žlico melase.
- Steklenica ne sme biti v stiku z dnevno svetlobo. Najbolje je, če fermentacija poteka v temnem prostoru.
- V prostoru ne sme biti prehladno ali pretoplo. Zrna se najudobneje počutijo pri 24 do 28 °C. Dodano sadje ne sme imeti konzervansov, ki zavirajo delovanje mikroorganizmov (predvsem žveplo v suhem sadju). Raje uporabimo organsko pridelane sadeže brez dodatkov.
- Zrna lahko postanejo sluzasta, če je kefir predolgo fermentiral ali pa je v tekočini preveč mineralov. Ko postanejo sluzasta, nitkasta in imajo nenavaden vonj, jih splaknemo v čisti filtrirani vodi, pri naslednji pripravi pa dodamo manj sladkorja. Če to ne pomaga, jih je najbolje zavreči. Enako velja, če se na njih slučajno razvije plesen.
Kadar jih ne uporabljamo, zrna počivajo v hladilniku
Kadar zrn ne uporabljamo za pripravo vodnega kefirja, lahko počivajo v kozarcu z osladkano vodo v hladilniku, vsakih nekaj dni pa jih je priporočljivo nahraniti z dodatnim sladkorjem. V tekočini za počitek naj bo razmerje sladkorja in vode približno ena proti štiri. Po počitku bodo zrna morda potrebovala malce več časa, da znova postanejo aktivna.
Le pogumno – z nekaj poskusi se boste s čarobnimi zrni gotovo spoprijateljili in uživali v osvežujočem vodnem kefirju, ki naj bi zagotavljal tudi večno mladost.
Tedenski izbor novih receptov, kuharskih trikov in idej za raznolike ter okusne obroke, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
