V tem kolaču se skriva sestavina, ki čudežno podpira zdravje
Kefir je fermentirani napitek, ki blagodejno vpliva na prebavo, imunski sistem in splošno počutje, uporabimo pa ga lahko tudi v sladkih in slanih jedeh.
Preverjeni recepti, sezonske ideje in hitri triki za vsak okus.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dober tek za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kefir nastane s fermentacijo mleka, ki jo sprožijo kefirjeva zrna. Ta so sestavljena iz kompleksne skupnosti mikroorganizmov, med katerimi so mlečnokislinske in ocetnokislinske bakterije ter kvasovke.
Zrna so mehka in po videzu nekoliko spominjajo na cvetačo, med seboj pa se razlikujejo po velikosti in sestavi, zato se razlikujejo tudi okus, gostota in barva kefirja. Na končni okus kefirja vplivajo tudi količina dodanih zrn, temperatura in trajanje fermentacije.
Znanstvene raziskave kažejo, da nas kefir spravlja v dobro voljo.
Izvor kefirjevih zrn ostaja uganka
Kefir izvira s Kavkaza, kjer so ga tradicionalno pripravljali iz kravjega, kozjega ali ovčjega mleka, shranjenega v usnjenih vrečah. Te so čez dan puščali na soncu, zvečer pa obešali ob vrata, da je lahko vsak spotoma udaril ob vrečo in premešal vsebino.
Ker nastanka zrn še danes ne znajo pojasniti, se je razvila legenda, da jih je ljudem podaril prerok Mohamed in jim omogočil zdravo življenje. Ljudje, ki so redno pili kefir, so po pripovedovanju živeli tudi do 150 let, zato kefirju še danes pravijo napitek stoletnikov.
Kefirjevih zrn naj ne bi prodajali, temveč jih že tisočletja le podarjamo, saj s tem drug drugemu želimo dobro zdravje in lepo življenje.
Kako nastane kefir
Za pripravo kefirja mleku dodamo približno 2 do 10 odstotkov kefirjevih zrn. Fermentacija poteka v temi pri temperaturi okoli 20 do 25 °C in traja približno en dan oziroma dokler kefir ne doseže ustrezne vrednosti pH.
Smaragdna solata s kodrolistnim ohrovtom, brokolijem in kefirjevim prelivom
Kefir je odličen tudi v vlogi preliva za solato
Po končani fermentaciji napitek precedimo, zrna pa shranimo za nadaljnjo uporabo. Pri pripravi uporabljamo pribor iz naravnih materialov, najraje steklo, keramiko ali les.
Industrijski kefir pogosto nastaja s pomočjo izoliranih kultur mikroorganizmov, vendar takšni izdelki nimajo enake sestave in lastnosti kot tradicionalno pripravljen kefir. Tudi učinek na naše telo je ustrezno manjši, zato se pojavlja vprašanje, ali bi takšni izdelki sploh smeli nositi oznako kefir.
Zakaj bi ga lahko pili vsak dan
Kefir je naravni probiotik, ki podpira naš mikrobiom in prebavo. Pripisujejo mu protivnetne in protibakterijske učinke, pomagal naj bi pri uravnavanju holesterola, sladkorja v krvi in krvnega tlaka. Zaradi visoke vsebnosti vitaminov in mineralov krepi imunski sistem, zaradi nizke vsebnosti laktoze ga pogosto dobro prenašajo tudi ljudje z laktozno intoleranco. Poleg prehrane se uporablja tudi v domači negi kože.
Pijemo ga lahko samostojno ali ga uporabimo v smutijih, juhah, omakah, solatnih prelivih ter kot nadomestek za mleko in jogurt pri peki kruha, palačink in kolačev. Zanimiv je tudi kot osnova za domač sladoled.
Kefirju pravijo tudi mlečna penina.
Kaj pa vodni kefir
Vodni kefir pripravimo iz osladkane vode (ali druge osnove) in kefirjevih zrn. Uporabimo lahko mineralno vodo ali pa čisti (neklorirani in nefiltrirani) izvirski vodi dodamo sodo bikarbono, dodani sladkor pa mora biti čim manj predelan. Kiselkast probiotični napitek z mehurčki lahko pripravimo tudi iz rastlinskih napitkov, na primer sojinega, riževega ali kokosovega, kompotov, sadnih in zelenjavnih sokov, vse bolj priljubljena pa je tudi uporaba kokosove vode.
Najbolje je, če uporabimo nekoliko drugačna kefirjeva zrna, če pa vodni kefir pripravimo iz mlečnih kefirjevih zrn, je treba ta po fermentaciji znova nahraniti z laktozo iz mleka, da ohranijo vitalnost.
Preberite še: Kombuča: recepti, triki in razlogi, zakaj je tako priljubljena
Tedenski izbor novih receptov, kuharskih trikov in idej za raznolike ter okusne obroke, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
