Shutterstock

Svet filma je z letošnjim letom bogatejši za ameriško akcijsko srhljivko Last breath (Zadnji vdih) režiserja Alexa Parkinsona, nadgradnjo istoimenskega dokumentarnega filma iz leta 2019. Podmorska pustolovščina, v kateri igra tudi legendarni igralec Woody Harrelson, je bila namreč posneta po resničnih dogodkih in je tako zelo neverjetna, da gledalec ne pomisli le, da je izmišljena, ampak da se je scenaristom tudi rahlo odpeljalo. »To vendar ni mogoče!« so se vznemirjali gledalci, ko je začel protagonist Chris Lemons po skoraj 40 minutah prekinitve dihanja mirno kramljati s sodelavcema Duncanom Allcockom in Davidom Yuaso. Fikcija? Ne, zagotovo pa ena najbolj norih zgodb, ki ima srečen konec zaradi vrste posebnih pogojev in junaštva prijateljev, ki niso obupali niti tedaj, ko so okoliščine kazale, da je bitka že zdavnaj izgubljena.

Profimedia

Čudež na dnu Severnega morja

Odmevna nesreča se je pripetila 18. septembra 2012 na dnu neizprosnega Severnega morja — v enem najnevarnejših poklicev na svetu: saturacijskem potapljanju. Britanski profesionalni potapljač Chris Lemons, specializiran za delo v podvodnih infrastrukturah, se je tistega dne skupaj s sodelavcema spustil več kot 90 metrov pod morsko gladino, da bi popravil plinovod. Da si boste lažje predstavljali, naj omenimo, da podvodni vzdrževalci živijo v obdobju štiritedenskih vzdrževalnih del pod krovom ladje v saturacijskih komorah, ki ustvarjajo pogoje, potrebne za potapljanje in delo na globini 90 m pod morsko gladino. Od tam potapljače na delovišče na morskem dnu in nazaj prevaža tlačna kapsula, imenovana potapljaški zvon, ki jim omogoča, da ostanejo pod pritiskom. Življenje podvodnih profesionalcev je zunaj zvona odvisno od posebnih cevi, ki jih imenujejo popkovina. Njihova funkcija jim omogoča dihanje, komunikacijo ter oskrbo z energijo in toplo vodo.

Profimedia

Čeprav je bilo v teoriji za varnost danes svetovno znane ekipe dobro poskrbljeno, pa so se tisto noč zaradi silovitega neurja zvrstili nepredvidljivi dogodki. Ladji na površju je namreč med nevihto odpovedal navigacijski sistem, zato se je začela oddaljevati, ob tem je za seboj povlekla zvon, slednji pa popkovini, ki sta bili pritrjeni na nesrečneža. Potapljača Davida Yuaso je sila potegnila za seboj, Chrisova cev pa se je nesrečno zataknila za jekleno konstrukcijo razdelilnika in se pretrgala. Tako je ostal ujet na dnu, v popolni temi, pri temperaturi nekaj stopinj nad lediščem in z rezervo kisika za zgolj pet minut.

Bolezni

Bitka za zdravilo: Zakaj ščitnični bolniki še vedno čakajo na Tiche?

Kar se je zgodilo zatem, meji na čudež. Dramatično reševanje je zaostrovala bitka s časom in po prehitro iztekajočih se minutah nihče ni več verjel, da bodo Lemonsa našli živega. A vztrajni Yuaso se ni predal. Po vrnitvi na lokacijo je našel Lemonsa živega, a nezavestnega, in ga z zahtevnim logističnim podvigom privedel nazaj v zavetje potapljaškega zvona.

Po nekaj minutah oživljanja je Lemons začel dihati, a je ostal popolnoma neodziven, kar je sprva kazalo na poškodbo možganov zaradi dolgotrajnega pomanjkanja kisika. Sledil je preobrat – v trenutku, ko sta se sodelavca predala žalosti, je Chris odprl oči in spregovoril. Povsem pri zavesti in popolnoma brez zdravstvenih posledic. Čeprav je bil skoraj 40 minut brez dotoka zraka, se je živ in zdrav vrnil v objem svoje zaročenke, s katero sta se pozneje poročila ter si ustvarila družino.

Kako je mogoče, da je Chris preživel?

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 21, 27. maj 2025. Okoliščine skrivnostnega preživetja nam je podrobneje predstavil Lean Fonda, ki opravlja podvodna dela od svojega 16. leta, sicer pa je univerzitetni diplomirani biolog in poklicni potapljač, ki se s potapljanjem ukvarja že več kot 50 let.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana