Profimedia

Spoštovani! imam nekaj čez 40 let in več mrtvih zob, vsaj tri ali štiri, ki so mi ostali po granulomih. Ali drži, da so ti zobje središče permanentnih vnetij in da znatno povečujejo tveganje za številne zaplete,z rakom na čelu? Jih je treba nujno odstraniti in nadomestiti z implantati ali jih je mogoče zdraviti tudi drugače?
Hvala za odgovor.

- Damir

Šimen Zupančič

Odgovarja: prim. Marta Križnar Škapin, dr. dent. med.

Preden odgovorim na vaša vprašanja, je treba razložiti, kaj sploh je granulom in zakaj nastane. Granulom je kronično periapikalno vnetje, to je vnetje kosti ob vstopu žil in živcev v koreninski kanal. Ta del skupaj s kostjo okoli vrška korenine imenujemo periapeks, zato bom v nadaljevanju uporabljala ta izraz.

Vnetje nastane največkrat zaradi globokega kariesa, tako da bakterije potujejo skozi koreninski kanal v periapeks ter pri tem povzročijo vnetje žil in živcev. Če se vnetje ne zdravi, pride do odmrtja zobne pulpe. Bakterije topijo kost ob periapeksu, pri tem je lahko prisotna bolečina, nastane oteklina ob zobu ali celo gnojni izcedek. Včasih bolečine ni – to je asimptomatsko vnetje, ki prav tako vodi v granulom.

Poleg  globokega kariesa, ki je najpogostejši vzrok, zobni živec lahko odmre tudi zaradi drugih vzrokov: poškodbe zob, zloma krone pri poškodbah, pri počeni zobni kroni, brušenju zob za prevleko, večjih ortodontskih premikih ali pri nesrečnem ugrizu ob trd predmet. Vse to lahko vodi čez čas v granulom, če pravočasno ne obiščemo zobozdravnika, ki lahko odkrije vnetje periapikalnega tkiva oziroma granulom.

Granulom nastane postopoma, najprej pride do vnetja zobne pulpe, bakterije pa se širijo preko apeksa korenine v periapikalno kost. Imunski sistem organizma skuša zamejiti periapikalno vnetje in ga obda s plastjo obrambnih celic, tako da nastane omejeno vnetje ali granulom, ki vodi včasih tudi v cisto.

Kronično vnetje

Granulom je kronično vnetje. Če se ne zdravi, je stalni vir infekcije in zapleti se pojavijo na drugih delih telesa, oddaljenih od granuloma. Posebno je to nevarno pri srčnih bolnikih, bolnikih z umetnimi srčnimi zaklopkami, pri ledvičnih in kožnih obolenjih ipd. Zdravljenje granuloma je zato nujno!

Endodontsko ali koreninsko zdravljenje obsega odstranitev mrtvine ali neustrezne polnitve koreninskega kanala in ponovno zdravljenje. Ti posegi so tehnično zelo zahtevni, zato danes to delajo največkrat specialisti endodonti, ki imajo na voljo posebne instrumente (mikroskop, laser …)  ter izvajajo tridimenzionalno slikanje zob, ki pokaže anatomske posebnosti korenin, ki so na običajnem posnetku slabo ali sploh niso vidne.

revija Jana

Po končanem endodontskem zdravljenju je treba polnitev preveriti z RTG-posnetkom. Če je vse v redu po šestih mesecih in nato po enem letu, je tako zdravljen zob skoraj enakovreden zdravemu zobu. Nadaljnja oskrba zoba je odvisna od stopnje ohranjene zobne krone.

Kateri so simptomi granuloma? Sumljiv je vsak zob z globokim kariesom, obsežno plombo, prevleko in temneje zabarvan zob; ob zobu je oteklina, boleča na dotik in ugriz; ob zobu je mehurček, iz katerega izteka gnoj; slab zadah; na rentgenu je granulom viden včasih kot cista.

Redne kontrole pri osebnem zobozdravniku so potrebne, ker zob z granulomom lahko kadarkoli »podivja«, posebno tam, kjer so izvršena kritja globokega kariesa, koreninsko zdravljenje, protetična oskrba zob in ortodontsko zdravljenje.

Granulom se pogosto razvija brez bolečin (asimptomatsko), te se običajno pojavijo, ko pade pacientova odpornost, in to v obliki tope bolečine ob ugrizu ali naporu.
Specialist endodont je potreben, kadar se izkažejo nekatere posebnosti na koreninah, oralni ali maksilofacialni kirurg pa posreduje, kadar je treba koreninsko zdravljenje dopolniti z apikotomijo (poseg, pri katerem zobozdravnik oziroma oralni kirurg odstrani vrh korenine zoba skupaj z okuženim ali vnetim tkivom okoli njega). Tudi parodontolog in protetik poskrbita za ustrezno dokončno zdravljenje zoba. Če je korenina zdravljena na ta način, je uspešnost zdravljenja od 80- do 90-odstotna.

Dolgotrajno zdravljenje

Seveda pa je najuspešnejša preventiva, torej ustrezna ustna nega in zdrava prehrana, redno obiskovanje zobozdravnika, tudi če zob ne boli, kontrolni pregledi in odkrivanje začetnih okvar v ustih.

Če ste pazljivo prebrali, kar sem napisala o granulomu, ste dobili že kar nekaj pojasnil na svoja vprašanja. Za natančen odgovor na vaše vprašanje bi potrebovala vsaj rentgenski posnetek vaših zob ter ortopanski posnetek vaše čeljusti ter seveda mnenje o vašem splošnem zdravstvenem stanju.

O nujnosti odstranitve zob z granulomi se bo vaš zobozdravnik posvetoval z vašim osebnim zdravnikom, ki ima vpogled v vaše splošno zdravstveno stanje.

Če ste sicer zdravi, je umestno in priporočljivo konzervativno zdravljenje – odstranitev starih polnitev korenin, ponovno koreninsko zdravljenje, skrbna polnitev koreninskega kanala in redna kontrola polnitve. Če se granulom tudi po enem letu ne zmanjša, sledi apikotomija pri oralnem kirurgu.

Zdravljenje je večinoma dolgotrajno in  vedno  niuspešno, tako da je treba včasih zob, žal, izdreti. Kakšna bo protetična rešitev manjkajočega zoba, je odvisno od mnogih različnih dejavnikov, tudi od tega, kako globoko smo pripravljeni seči v denarnico.

Če se skupaj z zobozdravnikom odločite za implantat, je pa spet treba oceniti splošno zdravstveno stanje in narediti RTG-posnetek čeljustne kostnine.
Tudi po končanem zdravljenju in protetični rehabilitaciji so potrebne redne kontrole pri zobozdravniku. Priporočeno je od dva- do trikrat letno obiskati ustnega higienika, ki izvaja profesionalno čiščenje zob in ust ter seznani pacienta z vsemi razpoložljivimi pripomočki za ustno nego in njihovo uporabo, ki je tudi vedno individualno prilagojena.

Želim vam vse dobro!                      

Prim. Marta Križnar Škapin, dr. dent. med., svetnica                                                                     

Objavljeno v reviji Jana,  št. 21, 27. maj 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana