Shutterstock

Dodajanje vina jedem ni nobena novost – gre za kuharsko tehniko, ki jo poznajo skoraj vse svetovne kuhinje, od francoske do kitajske. A če želimo, da vino v jedi zares zasije, je ena stvar ključna: izbrati moramo kakovostno vino.

Morda se zdi mikavno za kuhanje porabiti ostanek vina, ki je ostal od zadnjega druženja ali celo kupiti najcenejšo steklenico z mislijo, da se bo med kuhanjem tako ali tako “zgubila”.

Dober tek

Pa se ne. Slabo vino ne izgine – v jedi postane še bolj opazno. Lahko pusti grenak priokus, naredi omako kislo ali prikrije okus svežih sestavin. Preprosto povedano: slabo vino lahko jed pokvari.

Vino kot sestavina, ne kot dodatek

Ko vino uporabljamo pri kuhanju, ni zgolj aromatična tekočina – je polnovredna sestavina, ki vpliva na:

• Globino okusa – vino doda kompleksnost, kislost in svežino.

• Aromo – hlapne spojine iz vina poskrbijo za prijetne vonjave.

• Teksturo – kisline iz vina lahko pomagajo zmehčati meso ali uravnotežijo maščobe.

• Povezovanje okusov – dobro vino zaokroži jed in poveže vse sestavine v harmonično celoto.

Alkohol naj izhlapi, okus pa mora ostati

Pri kuhanju alkohol ni zaželen, mora izhlapeti. A za to potrebuje čas in toploto. Zato vina nikoli ne dodajamo na koncu kuhanja, temveč na začetku ali vmes – najpogosteje med praženjem ali dušenjem. Tako ima čas, da se sprosti in vpije v sestavine, okus pa se obogati brez ostankov alkohola.

Če vino zgolj “polijemo” po jedi in hitro postrežemo, bo okus neharmoničen, alkohol pa lahko celo neprijetno izstopa.

Shutterstock

Kako izbrati pravo vino za kuhanje?

Ne potrebujete najdražjih steklenic – a tudi ne takšnih, ki jih ne bi pili. Naj bo osnovno vodilo:

Vino, ki ga z veseljem natočite v kozarec, je dovolj dobro tudi za ponev.

Pri izbiri se ravnajte po okusu vina in vrsti jedi:

• Belo vino: odlično za perutnino, ribe, morske sadeže in kremaste omake. Izberite suho vino.

• Rdeče vino: najbolje se ujema z govedino, jagnjetino, gobami in paradižnikovimi omakami. merlot, cabernet sauvignon ali syrah so varne izbire.

• Desertna vina: kot sta portovec ali sherry, se uporabljajo v manjših količinah za glazure, omake ali sladice.

• Peneča vina: redkeje uporabljena, a lahko zanimiva v lahkih omakah ali marinadah.

Pazite tudi na vsebnost sladkorja – sladka vina lahko pokvarijo okus slanih jedi.

Dober tek

Bonus nasvet: Kuhanje z odprto steklenico

Ko enkrat odprete vino za kuhanje, si lahko kozarec natočite tudi zase – in to je pravzaprav najboljši test. Če vam vino ni prijetno za pitje, ga tudi jed verjetno “ne bo prenesla”.

Odprta bela vina, vina roze in peneča vina shranjujte v hladilniku, rdeča lahko pri sobni temperaturi (a poleti raje v hladilniku) in jih porabite v nekaj dneh. Če vino oksidira ali postane kislo, raje poiščite svežo steklenico.