Prav nič spodbudne novice ne prihajajo od skupine znanstvenikov z University College v Londonu, ki so iz kartotek 500.000 ljudi ugotovili, da se bodo 42 odstotkom ljudi s prediabetesom v petih letih precej zmanjšali intelektualne sposobnosti in spomin, 54 odstotkov pa jih bo v osmih letih doletela vaskularna demenca. Če torej še nimate merilnika krvnega sladkorja, si ga čim prej nabavite! Demenci, pa tudi sladkorni bolezni, se namreč lahko izognemo!
Preberite več:
- S preprostimi napitki si dvignite odpornost
- Opozorilni znaki, da morate telesu pomagati pri odvajanju toksinov
- Takšna bolečina opozarja na periferno arterijsko bolezen
O raziskavi
Znanstveniki so objavili svoje ugotovitve v reviji Diabetes, debelost in presnova, obravnavali pa so prebivalce, stare 58 let. Gre za sorazmerno mlado populacijo, ki je še brez znamenj demence in večinoma tudi nima diagnosticiranega diabetesa tipa 2.
Mnogi med njimi imajo preveliko telesno težo, visok krvni tlak, preveč holesterola in lipidov v krvi, kar sicer krotijo z zdravili ali pa tudi ne. Eni pijejo in kadijo, drugi ne, eni se gibajo, drugi so bolj nedejavne sorte.
Test HbA1c pokaže trimesečno povprečje sladkorja v krvi in bolnik zdravnika ne more pretentati s tem, da nekaj dni pred pregledom ne je ogljikovih hidratov.
Vse to seveda vpliva na njihovo zdravstveno stanje, raziskovalci pa so bili pozorni predvsem na test HbA1c, ki ga dobro poznajo sladkorni bolniki, saj ga morajo opraviti na vsaki kontroli pri diabetologu. Pokaže namreč trimesečno povprečje sladkorja v krvi in bolnik zdravnika ne more pretentati s tem, da nekaj dni pred pregledom ne je ogljikovih hidratov. Omenjeni test morajo namreč opraviti vsi prebivalci Velike Britanije, ki se zaposlijo, zato ima tamkajšnje zdravstvo dober pregled, kdo ima prediabetes.
Kako ugotoviti?
Britanski znanstveniki so nekaj deset tisoč prebivalcev, ki so imeli trimesečno povprečje med 5,6 in 6,5 (kar je prediabetes), pozvali na pregled, slikali so jim tudi možgane in ugotovili, »da se že dogaja«, da so posamični deli možganov manj elastični, kot bi v njihovi starosti lahko bili. Postavili so tezo, da se bo na osnovi izkušenj, ki jih zdravstvo ima, kar 42 odstotkom ljudem s prediabetesom v petih letih precej poslabšali spomin, nekatere zaznave in kognitivne sposobnosti, v osmih letih pa bi nekaj več kot polovico – 54 odstotkov – doletela vaskularna demenca.
Dober test je, da širši družbi, ki je jedla isti obrok, izmerimo krvni sladkor (seveda bomo pri vsakem zamenjali iglo v sprožilcu), pa bomo videli, v kašnem stanju je kdo. Mimogrede, nihanje sladkorja v krvi je tudi pomemben razlog za debelost, saj sproža neustavljivo lakoto.
Seveda bodo potencialnim kandidatom za sladkorno bolezen in številnim zapletom, ki jih prinaša, sledili. Bolniki torej vedo, kakšna je njihova prognoza, in vprašanje je, ali se bodo držali navodil in iz svoje prehrane zmetali vse, kar diši po sladkorju, kot so jim svetovali raziskovalci, seveda so jim nadvse priporočali tudi telesno dejavnost. Skratka, bolezni se lahko izognejo, če le zberejo dovolj moči in volje.
Seveda pa moramo za svoje stanje najprej vedeti. Na slovenskih pregledih za službo merijo krvni sladkor na tešče, ne pa tudi trimesečnega povprečja, ki seveda ni odvisno od tega, kaj smo jedli prejšnji dan. Ne preostane nam drugega, kot da si kupimo merilnik sladkorja (ki ni drag, niso pa poceni testni lističi) in sami ugotovimo, koliko sladkorja imamo v krvi – zjutraj na tešče, sredi dne, ko že nekaj ur nismo jedli, pa uro in pol po obroku.
Sladkor je povsod
Britanski raziskovalci se seveda niso ukvarjali z dolgim seznamom hrane, ki je nevarna za prediabetike, predvsem jim svetujejo, naj se dosledno izogibajo sladkorju. Kar je precej nepopolno navodilo, ker so ogljikovi hidrati marsikje, predvsem so nevarni tisti v predelanih žitih, krompirju in tudi sladko sadje ni priporočljivo, ampak večinoma njihov nasvet vendarle velja.
Sladkor je namreč povsod, tudi v živilih, kjer ga ne pričakujemo – v prekajeni šunki, kruhu za sendviče, navadnem nemastnem jogurtu, pripravljenih jedeh, vloženi zelenjavi … S sladkorjem se najpreprosteje popravi okus. Tudi izkušene gospodinje to dobro vedo – če je jed brez pravega okusa, dodaš žlico sladkorja in žlico kisa, in sprememba je očitna.
Zato je predelana hrana tudi tako zelo odsvetovana – poleg barvil, konzervansov, ojačevalcev okusa in podobne nesnage namreč vsebuje skriti sladkor, pa tudi gluten, ki jed lepo poveže.
Če imamo smolo in smo podedovali dementni gen od obeh staršev, propadanju možganov skoraj gotovo ne moremo uiti. Tako je veljalo doslej, avtor pa trdi, da lahko dedno prekletstvo premagamo.
V knjigi Adijo, Alzheimer je mednarodni strokovnjak za nevrodegenerativne bolezni Dele Bredesen zagotovil, da lahko demenco ustavimo in stanje zelo izboljšamo. Tabletko, ki bi ozdravila demenco, zaman pričakujemo, ker je to strašljivo stanje posledica kar 36 drugih bolezni, ki okvarijo možganske funkcije.
Namesto zdravil ponuja protokol zdravljenja, začne se s podrobnim pregledom, kaj vse v telesu manjka in česa je preveč. Na osnovi tega svetuje prehrano, prehranske dodatke in seveda gibanje. V bistvu gre za blago ketozo, v tem stanju namreč možgani ne proizvajajo lepljive beljakovine amiloid, ki uničuje sinapse, povezave med nevroni – kar povzroča demenco.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
O ketozi smo že velikokrat pisali – to ne pomeni, da jemo samo meso in maščobe, ampak predvsem zelenjavo s čim manj škroba, malo mesa in rib ter nekaj zdravih maščob, ki jih ne merimo v litrih, ampak v žlicah. Prehrana s čim manj ogljikovih hidratov seveda prispeva k hujšanju, s tem pa omilimo številne zdravstvene tegobe, ki jih prinaša debelost. Seveda tudi sladkorno bolezen.
Kako preprečiti?
Kar veliko ljudi ne prepozna prvih znamenj povišanega sladkorja v krvi. Utrujenost po obrokih, suha usta, nočno potenje, napade lakote, nenormalno žejo, občasne glavobole in podobno pripisujejo emšu, kot temu rečemo. Neredko se človek zgrudi in šele potem ugotovijo, da ima v krvi neznansko visoke količine glukoze. Kar seveda pomeni, da se bolniki dolga leta sploh ne zavedajo, kaj se jim dogaja. Če ne menjavajo službe prav pogosto ali če so načeloma zdravi in ne potrebujejo zdravnika, se izognejo tudi tistim redkim meritvam sladkorja na tešče. Zato je merilnik krvnega sladkorja pametna izbira za domačo lekarno – poleg termometra in merilnika krvnega tlaka.
Ni se treba vdati v usodo
Najpogostejši vzrok za demenco je starost, čeprav imajo nekateri smolo in se začnejo prva znamenja že po 40. letu. Če so imeli naši starši in bližnji sorodniki Alzheimerja, kot popreproščeno pravimo kar vsem demencam po vrsti, se nikakor ni treba vdati v usodo, saj nas znanost prepričuje, da se lahko temu neprijetnemu stanju izognemo tako, da krotimo osnovne bolezni – torej visok krvni tlak, debelost, diabetes, holesterol …
In vse se, žal, zdravijo na enak način, brez krofov, klobas in piva, pri holesterolu pa je najučinkovitejše vegetarijanstvo. V stanju prediabetesa lahko svojo morebitno dementno prihodnost sorazmerno lahko preprečimo, takrat smo večinoma še dovolj mladi in pri močeh, da zberemo voljo ter se upremo usodi. Ni pa lahko.
Kaj je vaskularna demenca?
Demence je več vrst, najpogostejša je Alzheimerjeva (60 odstotkov), druga pa je vaskularna demenca (15 odstotkov vseh demenc), ki jo imenujejo tudi multiinfarktna demenca (neredko imajo bolniki mešanico obeh). Nastane zaradi zmanjšanega, motenega ali prekinjenega dovoda krvi v možgane oziroma dele možganov.
Če imamo okvarjeno ožilje, se nam lahko zgodi več mini kapi, ne da bi jih sploh opazili.
Že v eni sami minuti brez prekrvitve lahko v možganih odmre več milijonov živčnih celic in povezav med njimi. Če imamo okvarjeno ožilje, se nam lahko zgodi več mini kapi, ne da bi jih sploh opazili, ko pa se dogodi nekoliko večji infarkt, nastopi vaskularna demenca dokaj nenadno in se potem stopnjuje.
Stanje je seveda odvisno od tega, kateri del možganov je najbolj prizadet, najpogostejši znaki pa so: nenavadno obnašanje, prizadet govor, motnje spomina in pozornosti, prizadeti ne znajo oceniti vrednosti denarja, ne zmorejo se odločati v pomembnih življenjskih situacijah. Se pa svojega stanja precej bolj zavedajo kot tisti, ki trpijo za Alzheimerjevo obliko demence.
Kaj je normalno?
Pri zdravih ljudeh se sladkor po obroku ne dvigne zelo opazno, normalna vrednost je med 3,5 mmol/l do 5,6 mmol/l, tudi če ga merimo zjutraj na tešče. Na sladkorno bolezen kaže koncentracija sladkorja v krvi, ki je višja od 7 mmol/l na tešče oziroma 11 mmol/l po hranjenju (merimo uro in pol do dve po obroku).
Vse, kar se giblje med 5,6 in 7 mmol/l, je prediabetes, ki mu bolj nežno rečejo blaga hiperglikemija oziroma motena toleranca na glukozo. Če ne spremenimo nezdravih življenjskih navad, se stanje prevesi v diabetes tipa 2.
