Pogosto pozabljamo, da nas najbolj osrečujejo prav najpreprostejše stvari. Mednje sodi tudi sprehod. Brž se toplo oblecimo in obujmo ter pogumno na plano! Nikar ne pogledujmo skozi okno in ne iščimo izgovora, da je zunaj preveč mraz. Tudi če nas med hojo rahlo prepiha ali pa nam pod koraki škriplje sneg, nam to ne sme vzeti zagona. Strokovnjaki zagotavljajo, da je hoja nadvse koristna oblika gibanja – pozimi še prav posebej, saj sprehodi v mrazu sproščajo, dvigujejo kreativnost, ohranjajo trdno zdravje in celo krepijo našo samozavest. Tako vsaj trdijo raziskave.
Preberite več:
- 15 korakov do bolj aktivnega življenja pozimi
- Pri ženskah je trening za roke pogosto zanemarjen
- Z vadbo lahko telesu tudi škodujete
Vse več je sedečega dela
Vprašajmo se, koliko zares še hodimo. Naš način življenja se je zelo spremenil, in če smo že pred zaprtjem zaradi ukrepov za zaščito pred covidom tarnali, da se premalo gibljemo, je s tem med epidemije le še huje. Zasedênost postaja pereč problem. Poglejmo številke: ljudje v pisarniških službah opravijo povprečno po tri tisoč korakov na dan, prodajalka pet tisoč, medtem ko je nekoč ženska, ki ni bila zaposlena in je upravljala domače gospodinjstvo ter imela ob sebi majhne otroke, opravila do 13 tisoč korakov.
Priporočljiva količina je deset tisoč korakov vsak dan. Strokovnjaki pravijo, da je dovolj, da svoje trenutne navade izboljšamo za zgolj tri tisoč korakov, pa se bo že poznala razlika tako na telesnem kot duševnem zdravju.
Z vsakim korakom bliže boljšemu počutju
Čisto vsak korak nas popelje bliže dobremu počutju. Sprehod lahko dovolj dobro nadomesti dejansko športno aktivnost in ga zlahka vključimo v dnevni urnik. Razlogov, da čim več pešačimo, prav tako pa priložnosti za to, je veliko. Nasvet strokovnjakov se glasi: trikrat na teden pojdimo na 30-minutni sprehod!
Poglejmo, kakšne koristne učinke ima hoja na naše telo in počutje:
Izboljšana presnova
Po treh mesecih rednih sprehodov se presnova v organizmu že izboljša. Že tri tisoč dodatnih korakov na dan, ki ob povprečno dolgem koraku pomenijo približno dva kilometra, zadostuje za dolgoročni pozitiven učinek na raven holesterola v krvi.
Ožji pas
Vsakodnevna hitra hoja v tempu, ki povzroči rahlo zadihanost, zagotavlja štiri centimetre ožji pas v primerjavi s tistimi, ki zgolj sedijo. Ritem naj nam določa naše lastno dihanje. Če smo tako zadihani, da moramo dihati skozi usta, je naš tempo prehiter. Ves čas enakomerno dihajmo skozi nos.
Večja ustvarjalnost
Raziskave možganov so pokazale, da ritem hoje povezuje obe polovici možganov. Poleg tega hoja uravnoveša naša čustva pa krepi našo ustvarjalnost, saj med njo dovoljujemo mislim, da odtavajo po svoje – pogosto v nepričakovano smer, kjer se skrivajo najboljše in najizvirnejše rešitve.
Krepke kosti
Med menopavzo je že 20 minut hoje na dan dovolj, da zmanjšamo nevarnost za pojav osteoporoze. Poleg tega nas hoja s čvrstim korakom sili v vzravnano držo.
Zdravje srca
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Redni sprehodi s hitro hojo prepolovijo nevarnost, da bi zboleli za katero od bolezni srca. Hitreje ko hodimo, boljše je za srce. Redna hoja sčasoma zveča volumen srca in ga okrepi, kar pomeni, da se utrip ter krvni tlak sčasoma zmanjšata, pretok krvi pa izboljša. Vse to zmanjšuje nevarnost infarkta.
Lepe noge
Za to, da opravimo en korak, je potrebnih 30 mišic stopala, 26 kosti, 51 sklepnih delov in 28 sklepnih ovojnic, da niti ne omenjamo, da sodelujejo tudi mišice nog. Vse to okrepi delovanje nog, jim polepša obliko in jih učvrsti. Za vse, ki jih pogosto dajejo mišični krči, je hoja koristna tudi zato, ker izboljša stanje naših ven. Priporočljivo je od dva- do štirikrat tedensko po 30 minut hoje.
Jasne misli
Že po šestih minutah hoje je v možganih aktiviranih več sivih celic, ki so osrednji pogon našega miselnega aparata. S tem izboljšamo svoj spomin in sposobnost logičnega mišljenja. Za izboljšanje miselnih zmogljivosti strokovnjaki priporočajo najmanj 90 minut hoje na teden.
Vedrejše razpoloženje
Ne glede na vreme je že pet minut hoje v naravi dovolj, da se razvedrimo. S tem se nam okrepi samopodoba in tudi samozavest. Najboljši je sprehod v gozdu ali ob vodi. 30 minut sprehoda lahko odpravi blago depresijo, včasih celo tako učinkovito kot zdravila.
Za zaščito celic
Staranje celic, ki sestavljajo naše telo, se kaže tako, da prihaja do poškodb pri njihovem obnavljanju. Redni sprehodi lahko ta proces upočasnijo, vendar to velja predvsem za dolge sprehode, ki trajajo najmanj eno uro. Tudi vnetja lahko ublažimo in zmanjšamo nevarnost za rakasta obolenja.
Trdnost duha
Daljši, najmanj poldrugo uro trajajoči sprehodi vplivajo na dele možganov, ki so odgovorni za strahove, tesnobo in podobne psihične težave. Raziskave so pokazale, da imajo tovrsten ugoden učinek le sprehodi v naravi, sprehod v mestu pa ne.
OKVIR: Kaj o nas pove naša hoja
Hoja veliko pove o nas samih: o karakterju, trenutnem čustvenem stanju in tudi o dejanski starosti. Ljudje, ki stopajo z živahnim korakom, so odločni, vestni, natančni in bolj odprti kot ljudje, ki hodijo počasneje. Poleg tega imajo ljudje nagle hoje tudi stabilnejšo psiho in so bolj radovedni. Ljudje z lagodno, počasno hojo radi temeljito premislijo vsak stvar, nasploh si radi vzamejo čas in bolje opazujejo okolje.
Hoja izdaja trenutna čustva
Hoja je v tesni povezavi z našim notranjim razpoloženjem. Kadar smo veseli, imamo živahen in lahkoten korak ter tudi tečemo hitreje in poskočneje kot sicer. Žalosten človek, ki je hkrati poln skrbi, hodi sklonjeno in počasi.
Ritem hoje izdaja pravo starost
Ameriška raziskava je dokazala tesno povezavo med hitrostjo hoje ter starostjo in zdravstvenim stanjem posameznika. Hitreje ko hodimo, boljše je naše telesno stanje, prav tako pa večja hitrost nakazuje tudi na večjo biološko mladostnost, ki odraža tako starost telesa kot duha.
V KROGCU
Pot sama je cilj.
Konfucij
***null***
