Danilo Steyer: Čuti, da mora predati kmetijo
Danilo Steyer je vinar, ki verjame, da se v vsaki kapljici vina skriva zgodba – zgodba o potrpežljivosti, delu, spoštovanju in ljubezni do domače zemlje.
Na gričih med Svečino in Plitvico, kjer se zemlja srečuje z nebesno svetlobo, že desetletja nastajajo vina, ki nosijo podpis družine Steyer. Na etiketi piše ime, ki ga poznajo ljubitelji vina doma in po svetu – a za tem imenom stoji človek, ki je večino svojega življenja preživel med trtami, sodi in zemljo. Danilo Steyer. Ko govori, govori mirno, premišljeno, s spoštovanjem do narave in ljudi, ki so z njim gradili pot. Njegov pogled je čvrst, a mehak – kot vino, ki ga ustvari in prodaja po vsem svetu. Težko ga je ujeti. Ves čas je v pogonu, ko poskuša svoja odlična vina približati poznavalcem doma in po svetu. Ta zgodba je nastala tik pred njegovo poslovno potjo na Kitajsko in ravno po vrnitvi iz Nemčije.
Kaj je po vašem mnenju največji izziv, ko družinsko posest prehaja v roke mladih – predvsem v času, ko se svet spreminja hitreje kot kadarkoli prej?
Čeprav se še počutim zelo mladega, polnega energije in idej, vem in čutim, da morava z Magdo čim prej predati kmetijo mladi generaciji, ki ima ključ do nadaljnjega razvoja naše zgodbe.
Se kdaj zalotite, da v njih vidite mlajšo različico sebe – in jih pustite, da naredijo lastne napake, tako kot ste jih nekoč vi?
Res je, čutim to. Vaneja in Mark sta si zelo različna, mislim pa, da se lahko v poslu zelo dopolnjujeta. Priznam, da hočem včasih biti pameten z vsiljevanjem nekih svojih zamisli, tako v poslu kot v njunem odnosu sestra, brat. Takrat se moram ugrizniti v jezik in si reči, nehaj stari, odrasla sta in mislita s svojo glavo, ki je iz današnjega časa. Zato je včasih bolje, da se umaknem, saj tako sama lažje in hitreje rešita težave.
Vinarstvo je delo, ki nikoli zares ne počiva. Si znate vzeti čas zase? Kaj za vas pomeni pravi počitek?
Seveda si je treba vzeti čas zase, pa tudi za družino in prijatelje. Radi imamo morje, pozimi smučanje. Z Vanejo občasno igrava tenis, z Markom namizni tenis. S prijatelji pa nogomet in tenis.
Kako ohranjate stik z življenjem zunaj vinograda – ali je sploh mogoče, da bi kdaj odložili misli o vinu?
Vino je vedno z menoj, tako v poslu kot na dopustu ali kakšnem športnem dogodku. Vedno so zraven pravi kozarci in izbrana vina.
Vino potrebuje čas, da dozori. Kje pa vi najdete svoj notranji čas – tisti trenutek, ko se ustavite in pogledate nazaj?
Zame je ta čas prav zdaj v jeseni, ko je spet en letnik v kleti. Takrat se družina večkrat zbere, poskuša nova vina in se ozre tudi nazaj. Prihajajo tudi kupci, prijatelji. Včeraj nas je obiskal Rok Koželj s soprogo, tudi z njima smo se veselili ob kakovostnem letniku 2025.
Ko pogledate na svojo pot, od mladih dni do danes – bi kaj naredili drugače?
Čeprav je bilo velikokrat težko, mislim, da je bilo vse tako, kot mora biti. Ničesar ne bi spreminjal.
Kakšna je vaša vizija za prihodnost vašega posestva – kam želite, da se zgodba razvije, ko jo bo v celoti vodila nova generacija?
Imam dva krasna odrasla otroka, sta pametna, ravno prav trmasta, imata delovne navade, sta poštena. Ne želim jima nalagati nobenega bremena, poslušata naj sebe in zgodba bo šla v pravo smer. Vedno pa bo moja očetovska naloga, da jima zaupam in dajem odkrito, nesebično starševsko ljubezen.
Ko boste nekoč sedeli na klopci med trtami in gledali, kako drugi nadaljujejo vaše delo, kaj si boste želeli občutiti v tistem trenutku? Mir? Ponos? Hvaležnost?
Upam, da bomo še vedno čutili našo povezanost in ljubezen, da bomo odkriti drug do drugega in si znali vzeti čas drug za drugega.
Celoten intervju najdete v rubriki Obrazi uspehav reviji Obrazi 11/25. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se