Smo Slovenci “dobro” zavarovani, se zavedamo pomena preventive in ali sploh vemo, kaj krijejo naša zavarovanja? Bi morali o zdravstvenih in nezgodnih zavarovanjih razmišljati tudi mladi? Na vprašanja odgovarja Urška Andrejaš, specialistka za zdravstvena in nezgodna zavarovanja iz zavarovalnice Generali.
Smo Slovenci “dobro” zavarovani?
“Če govorimo o zdravstvenih oziroma nezgodnih zavarovanjih, bi rekla, da smo Slovenci še vedno premalo zavarovani, vendar opažamo, da se ozaveščenost iz leta v leto povečuje,” poudarja Urška Andrejaš, specialistka za zdravstvena in nezgodna zavarovanja iz zavarovalnice Generali.
Začetek lanskega leta je spremljala sprememba na področju zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji, opisuje Urška Andrejaš, ko je bilo konec leta 2023 ukinjeno prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki so ga ponujale nekatere zavarovalnice: “S 1. januarjem 2024 je bil uveden obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki se plačuje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kljub temu se zdi, da večina Slovencev sploh ni razumela, kaj se je dejansko zgodilo. Marsikdo še vedno ne ve, kaj in koliko plačuje za zdravstveno zavarovanje, ker premalo pozna naš zdravstveni sistem,” opisuje.
Zavarovalniški slovar: OZP in dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Začetek leta 2024 so zavarovalne police za dopolnilno zdravstveno zavarovanje avtomatsko prenehale veljati. Uvedel se je obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki skupaj z obveznim zdravstvenim zavarovanjem v celoti krije pravice zavarovancev. Osebam z urejenim OZP ni treba plačevati oziroma doplačevati zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov, ki jih je prej krilo obvezno zdravstveno zavarovanje. Od januarja 2024 pa vse do februarja 2025 mesečni strošek OZP ostaja enak, in sicer v višini 35 evrov. Marca letos pa se bo znesek prvič uskladil z rastjo povprečne bruto plače v Sloveniji v preteklem letu. Letno usklajevanje prispevka je določeno tudi v prihodnje.
Smo informirani o zavarovanjih ali smo tveganja preprosto sprejeli kot del vsakdana? Kaj pa preventiva? Se zavedamo njenega pomena?
“Prav zdravstvo je področje, kjer stranke vse pogosteje iščejo dodatno zaščito,” opisuje Urška Andrejaš in dodaja: “Opažamo, da zanimanje za sklepanje dodatnih zdravstvenih zavarovanj konstantno narašča.”
“Glede preventive velja omeniti, da je v Sloveniji za to dobro poskrbljeno tudi v javnem zdravstvu. Tu je treba še posebej izpostaviti bolezni, ki jih ni mogoče preprečiti in je še posebej pomembno zgodnje odkrivanje s presejalnimi programi. Na področju zgodnjega odkrivanja raka so državljanom na voljo programi presejanja za raka materničnega vratu (program ZORA), za raka dojk (program DORA) ter za raka debelega črevesa in danke (program Svit),” poudarja Urška Andrejaš.
Bi morali o zavarovanjih razmišljati tudi mladi? Zakaj so nezgodna zavarovanja pomembna tudi zanje?
“Mladost je norost, čez potok skače, kjer je most,“ poudarja Urška Andrejaš in še dodaja: “Mladostniki sami v večini še ne razmišljajo toliko o zavarovanjih, zato smo po mojem mnenju še vedno tu zanje starši, ki moramo poskrbeti za ustrezno zavarovanje svojih otrok. Pomembno pa je, da jih hkrati o tem ozaveščamo in jih s sklenitvijo zavarovanj tudi vzgajamo v odgovorno ravnanje v odrasli dobi. Pri iskanju, izbiri in sklenitvi nezgodnega zavarovanja za otroka je namreč pomembno, da si vzamemo čas in se izbire lotimo premišljeno. Ne gre le za iskanje najnižje premije in za dober občutek, “saj smo zavarovani,” kar prinese notranji mir. Pomembna so kritja, ki jih izbrano zavarovanje nudi, in zavarovalna vsota,” opisuje Urška Andrejaš.
Izobraževalne vsebine za mlade
Projekt LIT (Lajf je igra tveganja) deli brezplačne izobraževalne vsebine o zavarovalništvu in osebnih financah. Te so dostopne na Instagramu @lajfjeigratveganja, Facebook strani, TikToku in spletni strani. Aktualne priložnosti za delo, izobraževalne dogodke, zabavne in poučne vsebine pa so vsak mesec zbrane v LIT novičniku za mlade (prijava na LIT novičnik).
