Profimedia

V Slovenski demokratski stranki absolutno podpiramo izplačila čim višje, NEOBDAVČENE božičnice povsod, kjer rezultati poslovanja to omogočajo.

Višina te nagrade zaposlenim pa naj bo rezultat poslovne politike in socialnega dialoga. Božičnica je namreč po definiciji nagrada za dobre rezultate dela in gospodarjenja. Nagrada, in ne plača. Dodatna obvezna izplačila v podjetjih, ki so na robu preživetja na trgu, pa lahko te subjekte zgolj potisnejo prek roba v stečaj ter zaposlenim tako drastično ogrozijo (in ne povečajo) blaginjo. V javnem sektorju, kjer je vlada nedavno zgolj linearno dvignila plače, je izplačilo božičnic možno in pravično pod podobnimi pogoji, enako kot v gospodarstvu. Torej takrat, kadar ima državna blagajna presežke.

Če bo vlada v okviru predloga zakona o božičnici v javnem sektorju predložila dokazila o pozitivnem stanju v proračunu, bomo v SDS tak predlog seveda z  veseljem podprli.  Če pa božičnica postane obveza povsod – ne glede na stanje v proračunu in bilancah gospodarskih subjektov, to seveda ni več božičnica, ampak zgolj nov davek. V položaju, ko sosednja Hrvaška beleži štirikrat višjo gospodarsko rast in ko se tja selijo uprave naših podjetij, potrebujemo streznitev, in ne dodatnega zapravljanja prihodnosti naših otrok.

In kar je najpomembnejše, na kar so pred kratkim opozorile tudi zbornice s področja gospodarstva: slovensko gospodarstvo se sooča z resnimi izzivi. V prvi polovici leta je bila gospodarska dinamika v Sloveniji med najslabšimi v vsej Evropski uniji. Slovenija je lani zabeležila 2. največjo rast davčnega primeža plač zaposlenih med članicami OECD, z novimi dodatnimi obremenitvami plač z 2 odstotnima točkama v okviru dolgotrajne oskrbe pa se bo davčni primež v letu 2025 dvignil na 46,6 odstotka, kar je skoraj primerljivo petim najbolj obremenjenim državam z davčnim primežem v OECD.

V Slovenski demokratski stranki smo ponovno predlagali, da bi se plače zaposlenih razbremenile. To je vlada Janeza Janše že uvedla, a je Golobova vlada ta ukrep, ki je bil dober tako za zaposlene kot za delodajalce, uknila, sama pa nato nalagala nove in nove davke. Delavec na minimalni plači je tako zaradi davčnih ukrepov te vlade izgubil 2100 evrov, zaposleni s povprečno plačo 3600 evrov in zaposleni na dvakratniku povprečne plače več kot 5000 evrov. Pod črto torej, vlada je državljanom vzela več tisoč evrov, jim naložila nove davke (za dolgotrajno oskrbo, obvezni zdravstveni pripsevek, višjo naročnino za RTV ...), v zameno pa daje 600 evrov. Vrhunsko, kajne?